Na predavanju na Akademiji znanosti v Canberri je priznana avstralska genetičarka Jenny Graves pojasnjevala svojo teorijo o počasnem izumiranju moškega kromosoma Y, ki naj bi bil v primerjavi s kromosomom X zelo slabo zasnovan.

Kromosom Y propada

Gravesova trdi, da je kromosom Y, ki je nekoč imel približno isto število genov, kot ženski X, skozi stotine milijonov let evolucije večino izgubil. Kromosom X, od katerega imajo ženske dva, tako danes vsebuje 1000 genov, kromosom Y pa manj kot 100, med njimi gen, ki določa moški spol.

Kromosom Y je evolucijski spodrsljaj

Ženski spol naj bi bil v prednosti predvsem zato, ker ženske posedujejo dva kromosoma X, ki se lahko medsebojno ‘popravljata’. Kromosom Y pri moškem pa je sam, zato je vsaka poškodba usodna. ”Od 1700 genov, ki jih je kromosom Y imel na začetku, jih sedaj ima le še 45 – pa še ti so večinoma nepomembni,” pravi Gravesova.

Kaj se obeta človeštvu?

Gravesova pravi, da če človeštvo v prihodnjih milijonih let ne bo izumrlo, se bodo pojavili novi geni za določanje spola in s tem morda nova človeška vrsta. Kot primer znanstvenica navaja japonsko vrsto podgane (lat. Tokudaia muenninki), ki je preživela izumrtje kromosoma Y.