Rezultati, objavljeni v torkovi izdaji revije Antiquity, so osvetlili vidike rimske arhitekture in urbanističnega načrtovanja, o katerih je bilo doslej le malo znano. Namesto izkopavanj so se strokovnjaki iz univerz v Cambridgeu in belgijskem Ghentu pri raziskovanju poslužili satelitske navigacije ter georadarjev, ki prodrejo v tla. Tako so ustvarili napredne 3D slike nekdaj izgubljenega mesta.

Izdelali zemljevid zakopanega mesta, brez da bi zasadili lopato

To je bilo prvič, da so uporabili tehnologijo georadarjev za izdelavo zemljevida celotnega mesta, je za AFP dejal eden od raziskovalcev, profesor Martin Millett. Dodal je, da jim radar omogoča videti stvari na različnih globinah, hkrati pa podaja “fantastično visokoločljivo sliko tistega, kar se nahaja pod površjem”.

Tradicionalna izkopavanja in 2D tehnike risanja zemljevidov, kot je magnetometrija, dajo veliko namigov, kako so izgledala rimska mesta, a ne omogočajo pogleda s ptičje perspektive.

Mesto Falerii Novi blizu Rima je zakopano že okoli 13 stoletij. Zaseda območje, veliko približno četrt kvadratnega kilometra. Znanstveniki predvidevajo, da je bilo mesto ustanovljeno leta 241 pred našim štetjem in je bilo naseljeno do zgodnjega srednjega veka, do okoli leta 700.

Slike v 3D, ki so jih pridobili znanstveniki, prikazujejo templje, stavbe javne uprave in kompleks za kopanje, prav tako pa tudi ostebričen prehod, za katerega predvidevajo, da je bil javni spomenik. Mesto je veliko manjše od bližnjega Rima, a je po besedah raziskovalcev ureditev Falerii Novi vseeno “bolj zapletena, kot ponavadi pričakujemo za manjše mesto”.

Izdelovanje zemljevida z georadarjem je razkrilo tudi zapleten sistem vodovodnih cevi, ki se ne razlikujejo veliko od sistemov v sodobnih mestih. “Opazno je, da je obstajal sistem oskrbe z vodo, ki je moral biti zgrajen zelo zgodaj v razvoju mesta,” je dejal Millett.

Tehnologija georadarjev bi lahko znanstvenikom pomagala začrtati druga starodavna mesta, brez izkopavanj polj ali posegov v urbane strukture, zgrajene nad njimi.

“Mesta so bila ključnega pomena za delovanje Rimskega cesarstva, a lahko število mest, ki jih popolnoma razumemo, naštejemo na prste ene roke,” je dejal Millett. Povedal je, da bi lahko to novo tehniko uporabili za pregledovanje večjih najdišč, kot so turški Milet, grški Nikopolis ali libijska Kirena.

Medtem znanstveniki preučujejo začrtane slike mesta Falerii Novi, da bi se o njem več naučili. Postopek lahko zaradi obsega zbranih podatkov traja še mesece.