Britanci so v 60-ih letih prejšnjega stoletja raziskovali načine, kako onesposobiti nasprotnika, brez da bi ga ranili ali usmrtili. Ena bolj zanimivih metod, ki so jo testirali, je bila onesposobitev s pomočjo halucinogene droge LSD, sicer priljubljene med umetniki in hipiji. Kaj hitro se je izkazalo, da so vojaki pod vplivom te substance popolnoma nesposobni napada ali vojskovanja. Že po nekaj minutah se je izkazalo, da so izgubili zanimanje za operacijo. Nekateri so se smejali, drugi so se lotili nenavadnih akcij (eden je poskusil posekati drevo), nihče pa ni bil sposoben smiselne komunikacije. Poveljnik je vajo prekinil in izjavil, da so popolnoma onesposobljeni.

Recept za mir na svetu: dajte ljudem LSD (in morda še travo), pa se bodo nehali pobijati.

Po odkritju v Laboratorijih Sandoz je veljal za zelo obetavno terapevtsko učinkovino s številnimi možnostmi uporabe. Zunajmedicinska uporaba snovi na Zahodu v sredini dvajsetega stoletja pa je povzročila politični vihar, ki je privedel do prepovedi njene uporabe ne samo v rekreacijske in duhovne, temveč tudi medicinske namene. Kljub temu v nekaterih intelektualnih krogih še vedno velja za obetavno zdravilo in se za ponovno uporabo snovi v medicinske namene zavzemajo številne organizacije, npr. MAPS, Heffterjev raziskovalni inštitut in Fundacija Alberta Hofmanna. (Wikipedija)

Če bi radi izvedeli več o ‘drogi intelektualcev’, kot LSD imenujejo nekateri strokovnjaki, si oglejte ta dokumentarni film iz leta 2013