Čarovnice, demoni in duhovi so najbolj aktivni med tretjo in četrto uro ponoči, kar je v starih prepričanjih zahodnokrščanske tradicije veljalo za demonsko uro. Takrat skoraj noben vernik ni molil za zaščito, zato je takrat zaščita pred demonskim svetom najslabša. Takrat lahko čarovnice in duhovi ‘potujejo’ iz enega v drug svet, tako da moči črne magije lahko prevladujejo, so verjeli nekoč.

Zaradi tega so bile ženske, ki so jih v tem času ujeli izven hiše, pogubljene, ker so jih označili za čarovnice.

V Evropi je to pomenilo začetek trenda lova na čarovnice

Vse bolezni in vojne so bile pripisane njihovim dejanjem in delu drugih ljudi, ki so prakticirali čarovnijo. Obrede naj bi izvajali ponoči, njihova moč pa naj bi bila največja med tretjo in četrto uro.

Kmalu je bilo veliko ljudi preganjanih in ubitih le zato, ker so bili v tem času ujeti zunaj ali pa jih je nekdo obtožil, da jih je ‘videl skozi okno, kako se ukvarjajo s čudnimi obredi’. Trend se je večkrat ponavljal skozi stoletja, leta 1835 pa se je v cerkvenih zapisih prvič pojavil pojem „čarovniške ure“.

Obstajajo nekatera naključja, ki govorijo v prid teoriji, da gre za ‘prekleti’ čas. Tako nekatere raziskave kažejo, da je v bolnišnicah največ smrtnih primerov prav med tretjo in četrto uro. Večina ljudi, ki so ponoči prebuja, se zbudi prav v tem času in mnogi ljudje pričajo o tem, da se počutijo zmedeni in nekoliko ‘čudno’.

Tudi večina primerov paralize v spanju (občutek, da smo budni in ne moremo premakniti niti enega dela telesa) se pojavi v tem času.

Znanstveniki imajo seveda razlago. Pravijo, da so številne študije pokazale, da je raven melatonina v telesu na vrhuncu okoli tretje ure, potem pa pada in da to sovpada z zaključkom ene od REM stopenj med spanjem. Melatonin je hormon, ki je odgovoren za uravnavanje spanja, tako da, ko začne padati, je možno, da sanje postanejo “lažje” in da pride do prebujanja. Seveda pa še vedno ostaja odprto vprašanje, kaj je resnica …