Alexander je za Cezarja skrbel eno leto, potem pa se je odločil, da bo dal odpoved. Po tem je ubogi Cezar postal žalosten in začel zavračati hrano in vodo. Direktor živalskega vrta je zato nekdanjega zaposlenega prosil, da ga sprejme v svoj dom, piše Daily Mail.

“Cezar ima svojo sobo. Del dneva preživi v moji sobi, preostanek pa okoli hiše. Največja težava pri tem, da je Cezar pri meni doma, je, da je divji plenilec. Vem, da moram biti realen, saj je poleg dobrega prijatelja tudi precej nevaren. Nisem odgovoren samo zanj, ampak tudi za ljudi, ki živijo v okolici,” pravi Aleksander.

“Rada se imava in zelo je razigran. Včasih me opraska, a nič hujšega,” pravi in dodaja, da je bila njegova družina srečna, a hkrati zaskrbljena, ko ga je sprejel v svoj dom.

Pravi, da Cezar ni samo hišni ljubljenček, ampak tudi družinski član.

Nekako lahko shaja z divjimi živalimi in s Cezarjem sta super par. Kljub temu, da ga zadržuje v hiši, kot nekdanji vojak meni, da take živali spadajo v divjino, ne v ujetništvo.

“To ni bil moj namem, toda ko so mi povedali, da je Cezar slabo, nisem imel druge izbire. Nisem hotel biti odgovoren za njegovo slabo stanje, zato sem ga seveda sprejel v svoj dom in mislim, da sem se prav odločil,” je zaključil.