Na upad števila prvih registracij sta, kot so izpostavili na statističnem uradu, močno vplivala vladna odloka za zajezitev epidemije covida-19.

Za 23 odstotkov je bilo lani nižje tako število prvič registriranih motornih vozil kot tudi število prvič registriranih priklopnih vozil, so sporočili iz statističnega urada.

Od vseh cestnih vozil, prvič registriranih lani, je bilo skoraj 77.000 ali 68 odstotkov novih, tj. takih, ki pred tem niso bila registrirana v tujini. Število prvič registriranih novih cestnih vozil je bilo lani za 25 odstotkov manjše kot leto prej, število prvih registracij novih osebnih avtomobilov pa je bilo za 27 odstotkov manjše kot leta 2019.

V Sloveniji je bilo sicer do konca leta registriranih okoli 1,62 milijona cestnih vozil, od tega prvič v Sloveniji skoraj 113.000.

Polovica lani registriranih osebnih avtomobilov je vozila na dizel, 48 odstotkov pa na bencinsko gorivo. Število “dizlov” se je v primerjavi z letom 2019 povečalo za dva odstotka, število “bencinarjev” pa zmanjšalo za dva odstotka. Število osebnih avtomobilov na hibridni pogon se je glede na leto prej povečalo za 38 odstotkov oz. na okoli 9400, kar je bilo 0,8 odstotka vseh lani registriranih osebnih avtomobilov.

Število električnih osebnih avtomobilov se je lani povečalo za 84 odstotkov oz. na 3670, kar je bilo 0,3 odstotka vseh lani registriranih osebnih avtomobilov.

Število prvih registracij novih osebnih avtomobilov na električni pogon se je v enem letu povečalo za 147 odstotkov, na hibridni pogon pa za 23 odstotkov. Med vsemi novimi osebnimi avtomobili, ki so bili lani prvič registrirani v Sloveniji, je bilo tri odstotke električnih, šest odstotkov pa hibridnih osebnih avtomobilov.

Osebni avtomobili, registrirani lani, so bili stari povprečno 10,4 leta. Povprečno najstarejši so bili v goriški statistični regiji (12 let), povprečno najmanj stari pa v osrednjeslovenski statistični regiji (9,8 leta).

Lani je bilo v Sloveniji 554 registriranih osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev. Na ravni statističnih regij jih je bilo največ v goriški statistični regiji (620 na 1000 prebivalcev), najmanj pa v zasavski statistični regiji (528 na 1000 prebivalcev).