Sateliti so strateškega pomena
Kot je še dejal Michel, je vesolje neposredno povezano z geopolitičnim ciljem unije, da postane strateško avtonomna. Vesoljska politika je skupaj z močnim in dinamičnim vesoljskim sektorjem po njegovih besedah tudi ključna za uresničevanje podnebnih in digitalnih strategij unije. Predsednik Evropskega sveta je v svojem govoru omenil tudi komercialne izzive, povezane z vesoljem. “Odporen evropski vesoljski sektor je ključen za odporno Evropo,” je še menil.
“Ne smemo izgubljati časa s tehnologijami preteklosti, saj moramo Evropo načrtovati v skladu s tehnološkimi smernicami prihodnosti,” pa je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal komisar za notranji trg Breton, ki je pristojen tudi za vesolje.
Evropska komisija je maja 2018 objavila obvestilo o nakupu štirih satelitov prihodnje generacije za nadaljevanje sistema Galileo v letih 2025 in 2026. “Po tehnični oceni ponudb smo sprejeli odločitev. Objavili jo bomo do konca meseca,” je poudaril Breton.
Satelitski navigacijski sistem velja za enega ključnih programov EU na področju vesolja. Njegovih 26 satelitov, na dolgi rok naj bi jih bilo 30, predstavlja alternativo ameriškemu sistemu GPS, ruskemu Glonasu in kitajskemu Beidouju in naj bi EU zagotavljali strateško pomembno avtonomijo na tem področju.
Od 13,2 milijarde evrov, kolikor jih je v prihodnjem sedemletnem finančnem okviru EU predvidenih za področje vesolja, naj bi za Galileo namenili osem milijard, 4,8 milijarde pa za program Copernicus za opazovanje Zemlje.
Komisar Breton je izrazil tudi željo, da bi Evropa imela svoj sistem za zagotavljanje širokopasovnega interneta. S tem bi se po njegovih besedah izognili t.i. belim lisam brez internetne povezave ter zagotovili povezanost celine ne glede na to, kaj se bo zgodilo.
“Moj cilj je, da gremo hitro,” je poudaril Breton. Zato bi bilo po njegovem dobro, da Evropska komisija še letos svoje predloge s tem v zvezi predstavi Evropskemu parlamentu in svetu EU.
