Znanstveniki ugotavljajo, da lahko krivdo za razmah potegavščin in lažnih novic pripišemo družbenim omrežjem, ki uporabnike izpostavljajo velikemu številu informacij. Posledično slednji niso zmožni razlikovati med resničnimi in lažnimi novicami, oboje pa imajo enake možnosti, da postanejo viralne.

K hitri širitvi lažnih informacij pripomore predvsem struktura družbenih omrežij, ki po mnenju soavtorja študije Diega Oliveire z univerze v Indiani “redko omogoča, da najboljše informacije zmagajo na natečaju popularnosti”.

K porastu lažnih novic doprinesejo tudi lažni profili na družbenih omrežjih, ki platforme preplavijo z določeno novico ali mnenjem in tako marginalizirajo nasprotna stališča. “Večina izmed teh profilov širi velike količine nizkokakovostnih novic, s katerimi skušajo vplivati na javno razpravo,” ugotavljajo avtorji študije.

Potegavščine in lažne novice lahko zato dosežejo enako število ljudi kot zanesljive informacije. Pred njimi pa se zavarujemo s preverjanem vira informacij in izogibanjem uporabe družbenih omrežij v ta namen, dodajajo.

Izraz lažne novice se sicer uporablja za nepravilne informacije, ki so javnosti predstavljene kot resnica. Širijo se preko tradicionalnih medijskih kanalov ali preko družbenih omrežij in pripomorejo k oblikovanju mnenja posameznika.

V svojih govorih se nanje velikokrat sklicuje ameriški predsedniki Donald Trump, njegovi podporniki pa izraz uporabljajo za opis novic, s katerimi se osebno ne strinjajo. Domnevno naj bi bile tarča lažnih novic tudi lanske predsedniške volitve v ZDA, kjer so z njimi poskušali vplivati na njihov izid, še spominja AFP.