Te dni je na družbenih omrežjih zakrožila srce parajoča zgodba Štajerke, ki je bila v lokalnem Lidlu priča neverjetni stiski starejše ženske. Ta si je želala kupiti osnovna živila, a ni imela dovolj denarja. S solznimi očmi jih je začela jemati iz vozička in vračati.
Njena stiska je ganila ljudi, ki so stali za njo v vrsti. Vsak je prispeval nekaj evrov in ji tako omogočil, da ne bo lačna.
Njen zapis objavljamo v celoti:
“I’m so fucking tired.
Danes smo štirje v vrsti na blagajni v Lidlu bili priča neverjetni stiski starejše gospe.
Gospa je želela kupiti hrano za slabih 37 evrov, vendar ni mogla plačati s kartico, ker ni imela kritja. Iz žepa je potegnila deset evrov in začela jemati iz vozička že skenirane artikle, da jih blagajničarka stornira.
Zaradi maske nisem videla njenega izraza, videla sem pa solzne oči.
Gledala sem tisti vrnjen kup hrane pri zaposleni in jo vprašala, koliko je potrebno plačati, da si gospa lahko odpelje hrano. 26 in še nekaj evrov. V sekundi je z desne bilo ponujenih deset evrov, z leve pet evrov, dodala sem svojih deset evrov, četrta gospa je dodala dva evra. Toliko solidarnosti in sočutja na kupu ne pomnim.
Ganjenost in hvaležnost gospe, ki smo ji pomagali, me je sesula. V kakšni družbi živimo? Dnevno se pogovarjamo o zapravljanju milijonov, ‘navadni’ smrtniki pa pomagamo ljudem na robu preživetja.
Njegovo božanstvo malo za samopromocijo rine v Kijev, se tolče junaško po prsih, doma pa ima lačen narod. Fuj in še enkrat fuj za tako vlado. In za vse prejšnje.”
