Korona dala dotaten zagon spletnim trgovinam, ki beležijo rekordne dobičke

Korona dala dotaten zagon spletnim trgovinam, ki beležijo rekordne dobičke

Medtem ko so trgovci že nekaj časa opažali upadanje prometa v klasičnih trgovinah in rast spletnih nakupov, pa je pandemija covida-19 ta proces še pospešila. Ob tem so lahko spremljali spreminjanje navad potrošnikov in prioritet zaposlenih. Varnost in zdravje sta zdaj na prvem mestu, so menili udeleženci letošnje strateške konference o trgovini.
foto:Profimedia

Letošnja strateška konferenca o trgovini z naslovom Pogled naprej: trgovina po in s covidom-19, ki so jo tokrat organizirali prek spleta, se je osredotočila na izzive, pred katere je novi koronavirus postavil trgovino, tam zaposlene, dobavitelje in tudi kupce.

Kriza ne pomeni krizo za vse

“Trgovci so v izjemno zahtevnih pomladnih mesecih dokazali, da so pripravljeni in sposobni ukrepati, pa naj gre za prilagoditev dobavnim tokovom, sodelovanje z dobavitelji, prilagajanje ponudbe čez noč spremenjenemu povpraševanju, logistične izzive, ponudbo na spletu ali dostavo na dom,” se je na mesece, ko je praktično vsa Slovenija obstala, spomnila predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah.

V soočanju z izzivi nastalih razmer in sprejetih omejitev je bila trgovina po njenih besedah ena najbolj izpostavljenih panog in tista, ki je nalogo prilagajanja in delovanja v novih razmerah opravila najbolje. “Celo več – z odliko,” je zatrdila.

Izvršna direktorica in partnerica pri Boston Consulting Group Melanie Seier Larsen je povedala, da je bilo mogoče spreminjanje navad potrošnikov opažati že pred izbruhom koronavirusa in prodaja prek spleta je počasi nadomeščala klasično. “Covid nas je le porinil čez neko ograjo, da smo še bolj intenzivno skočili v spletno prodajo,” je dejala in dodala, da se je razvoj prodaje prek spleta, kot so ga napovedovali za prihodnjih devet, deset let, zgodil v pičlih treh mesecih. “Tehnologija torej ni bila problematična,” je ugotovila.

Prepričana je, da bodo morale klasične trgovine najti nov namen. “Postale bodo izložbe za spletno prodajo,” je dejala. Ta trend denimo že nakazuje modna industrija, ko v klasičnih trgovinah ponudi le izdelek ali dva, v spletnih pa veliko več, da vanje privabi več kupcev. V naslednjem letu bo v Evropi dve tretjini rasti v trgovini prihajalo iz spletne prodaje, je napovedala.

“Doslej smo se spletne prodaje otepali, a vidim, da bomo morali temu posvetiti vso svojo energijo,” se je na te besede odzvala Maruša Škopac iz podjetja Fama Trend, ki ima v Kranjski Gori trgovino s športno opremo.

So se pa na preusmeritev potrošnikov na splet uspešno odzvali drugi slovenski trgovci. “Del padca prometa v času zaprtja trgovin smo nadomestili s prodajo prek spleta,” je povedal Matjaž Marinšek iz družbe Baby center. “Že pred covidom smo bili pripravljeni v digitalnem smislu,” je zagotovil Tomislav Čizmić iz Mercatorja in tudi Nada Drobne Popović iz Petrola je dodala, da so v času koronske krize spoznali in začeli bolj uporabljati različne digitalne rešitve.

Poleg novih pristopov do potrošnikov pa je koronavirus dal trgovcem tudi priložnost, da so ponovno razmislili o prioritetah svojih podjetij. “Na prvem mestu je seveda varnost in zdravje zaposlenih,” je dejal Andraž Tuš iz Engrotuša. Gregor Kosi iz družbe Lidl Slovenija pa je izpostavil potrebo po pravočasni, jasni in predvsem iskreni komunikaciji z zaposlenimi. S tem namenom so oblikovali krizno ekipo, katere naloga je “podjetje oskrbovati s podatki in predlogi, da skozi čeri, s katerimi se srečujemo, plujemo čim bolj mirno”.

Ko so se lahko fizične trgovine spet odprle, je prodaja prek spleta upadla, vendar ostala na visoki ravni. Helena Draškovič iz družbe Magistrat International je povedala, da so potrošniki zaskrbljeni zaradi zdravstvenih in gospodarskih razmer, zato zdaj manjkrat pridejo v trgovino. “Najraje pridejo brez otrok, a zato kupijo več,” je dejala.

Podobno je povedal Igor Mervič iz družbe Spar Slovenija: “Ljudje prihajajo v trgovino v manjšem številu in kupijo več.” To pa pomeni, da svežih živil kupujejo manj, ker imajo krajši rok trajanja. V Sparu denimo zdaj prodajo manj kruha, tudi v restavracijah imajo manj prometa. “To bomo čutili še naslednja leta,” je dejal.

Trgovce pa v negotovost spravlja tudi prepoved poslovanja ob nedeljah, ki jo je pred kratkim uzakonil DZ in začne veljati ta konec tedna. “To lahko pomeni tudi zaprtje trgovin, ” je dejala Maruša Škopac.

Proti omejevanju delovnega časa je tudi Marinšek. “Sami se odločajmo, kje bi bili odprti in koliko časa,” je dejal, medtem ko je Čizmić pozval k enakopravnosti: “Če smo zaprti, moramo biti zaprti vsi.”

Pomisleke glede zaprtja trgovin ob nedeljah ima tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. “Ta rešitev ni dobra,” je dejal o noveli zakona o trgovini, ki začne veljati to soboto. Kot je pojasnil, daje nelojalno konkurenčno prednost določenim gospodarskim subjektom, ki bodo lahko ob nedeljah poslovali. Sam sicer verjame, da zgodba še ni končana in tudi Lahova je dejala, da je bitka izgubljena, vojna pa še ne.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content