Rak se je kasneje razširil tudi na bezgavke, kosti in možgane.

Sophie in njen mož sta se znašla pred težko odločitvijo: kako naj svoji štiriletni hčerki povesta o neozdravljivi bolezni njene mame?

Sophijin mož je svojega očeta izgubil, ko je imel sedem let. Njegov oče je umrl zaradi multiple skleroze, John pa je odraščal brez njega. Spomninja se, kako se je to zgodilo nenadoma in nepričakovano – njegova starša sta se namreč odločila, da Johnu ne bosta povedala, da njegov oče umira.

Ker se je John iz te izkušnje nekaj naučil, sta se s Sophie odločila, da bosta s hčerko Gabriell povsem iskrena. Tako ji bosta dala priložnost, da se poslovi od svoje mame.

“Mama ima bolezen, ki se imenuje rak,” je Sophie rekla svoji hčerki. Starša sta korak za korakom hčerki razkrila vse več podrobnosti o bolezni in o tem, kaj lahko pričakuje. “Mama želi s tabo preživeti čim več časa, ker jo morda za tvoj naslednji rojstni dan ne bo več tukaj,” je Sophie rekla svoji hčerki.

Starša sta želela, da njuna hčerka sodeluje pri tej poti, vse kar si želita pa je to, “da se Gabrielle počuti varno”.

“Mama, kaj se zgodi z nami, ko umremo?,” je Gabrielle začela postavljati neizogibna vprašanja. “Ali našo dušo boli, ko umremo?,” je spraševala naprej. Sophie je na njena vprašanja odgovarjala zelo pazljivo in ji tako na najboljši način poskušala obrazložiti smrt.

Na koncu je Sophie zaključila, da v takšnih situacijah ni “pravih” odločitev, ker pozna tudi starše, ki svojim otrokom niso povedali za smrtonosno bolezen. “Seveda pa imamo vsi isti cilj – čim bolj zmanjšati bolečino našim otrokom,” je zaključila Sophie.