Raven spermijev je tako še vedno v “običajnem” obsegu, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) določila med 15 in 200 milijoni semenčic na milimeter sperme. Tudi koncentracija pod 15 milijoni sicer nujno ne pomeni neplodnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Raziskava, objavljena v torek v reviji Human Reproduction Update, vključuje podatke iz 185 študij, izvedenih med letoma 1973 in 2011. V njih je bilo vključenih 43.000 moških iz Severne Amerike, Evrope, Avstralije in Nove Zelandije, pri katerih so zabeležili upad števila semenčic.

Bistvenega upada medtem niso ugotovili pri moških v Južni Ameriki, Aziji in Afriki, kjer pa so izvedli tudi precej manj raziskav.

Poleg tega, da nižja koncentracija semenske tekočine vpliva na neplodnost, lahko kaže tudi na druge zdravstvene težave, ki jih povzročajo okoljski dejavniki, kot je izpostavljenost pesticidom, stres, kajenje in neuravnoteženo prehranjevanje, še navaja AFP.

Več raziskav od leta 1992 je sicer pokazalo na upad kvalitete sperme, vendar pa so bile tarča kritik, saj so jih izvedli na majhnem vzorcu in z različnimi metodami. Poleg tega so vključevale moške s težavami z neplodnostjo.

V torek objavljena raziskava medtem ni vključila raziskav, v katerih so sodelovali moški s tovrstnimi težavami. Vključene raziskave so izvedli z eno najbolj natančnih metod.

Kljub temu po navedbah danskega strokovnjaka za moško neplodnost Martina Blomberg-Jensena vključuje podatke, zbrane v različnih državah in laboratorijih. Najboljša metoda za potrditev upada števila spermijev bi bilo dolgoročno spremljanje števila semenčic pri skupini zdravih moških. Tovrstno raziskavo so med letoma 1996 in 2010 izvedli na Danskem, vendar ni potrdila rezultatov ta teden objavljene raziskave.

Allan Pacey z univerze v britanskem Sheffieldu je medtem dejal, da zadnja raziskava prinaša uporabne podatke, vendar pa bo potrebnega še veliko dela za potrditev tega fenomena in določitev vzrokov.