Označbo mednarodnega parka temnega neba si prislužijo območja zaščitene narave, ki imajo izjemno temno nebo z veliko zvezd v skladu s kriteriji Mednarodnega združenja za temno nebo (IDA). Obvezno je izvajanje programov za popularizacijo astronomije, osveščanje javnosti o problematiki svetlobnega onesnaženja in ohranitev nočnega neba za prihodnje generacije, so navedli na spletni strani hrvaške astronomske zveze.

Projekt mednarodnega parka temnega neba na Petrovi gori je leta 2007 spodbudilo zagrebško astronomsko društva Beskraj (Neskončnost), ki bo v parku tudi izvajalo programe za popularizacijo astronomije, zaščito zdravja in celotnega ekosistema. Kot so dodali, prav tako obstaja turistični potencial Petrove gore v okvirju astroturizma.

Na Hrvaškem obstajajo še nekatera območja, ki imajo še temnejše nebo kot Petrova gora, predvsem na otokih Lastovo, Vis, Mljet, Cres in Kornatih ter ob Velebitu, a niso tako dostopni, kot je Petrova gora.

V hrvaški astronomski zvezi so zadovoljni, da na Hrvaškem še obstajajo območja temnega neba, kljub mednarodnim raziskavam, ki kažejo da je Hrvaška država z največjo rastjo svetlobnega onesnaženja v Evropi. Letna poraba elektrike za javno razsvetljavo na prebivalca na Hrvaškem je dvakrat večja kot v Sloveniji, Zagreb pa je trikrat bolj svetel kot Dunaj in celo bolj kot Hongkong, so še zapisali.

Opozorili so da, pretirana razsvetljava v okolju povzroča številne motnje ekosistemov in človeškega zdravja ter negativno vpliva na podnebne spremembe. Zaradi svetlobnega onesnaženja 80 odstotkov prebivalcev Evrope ne more več videti Rimske ceste, v mestih pa namesto več tisoč zvezd lahko opazijo le nekaj deset.

Poleg hrvaškega v Evropi obstaja še 15 mednarodnih parkov temnega neba, največ na Madžarskem, kjer imajo tri tovrstne parke.