Pri kremah za sončenje, ki jih prodajajo v Sloveniji, niso odkrili posebnosti oz. neželenih učinkovin ali učinkov.
Na ZPS svetujejo, naj ljudje za zaščito pred soncem poskrbijo predvsem z ustreznimi oblačili in pokrivalom ter se zadržujejo v senci. Kljub temu priporočajo nanos kreme za sončenje na nepokrite dele kože, a bistveno manj oziroma z nižjim faktorjem zaščite in manj agresivnim filtrom, kot če bi dan preživeli na soncu.
Svetujejo tudi, naj potrošniki sončne kreme ne uporabljajo šele na počitnicah, temveč tudi ob vožnji s kolesom, hoji po mestu ali drugih vsakdanjih aktivnostih na soncu. Pojasnili so tudi, da vodoodpornost kreme za sončenje ni zagotovilo, da se lahko brezskrbno kopamo. To pomeni le, da zaščita ne upade za več kot polovico po dvakrat 20-minutnem stiku z vodo, zato morajo potrošniki nanos kreme obnavljati.
Kot so zapisali c sporočilu za javnost, je lahko pravilno shranjena krema za sončenje uporabna tudi dve sezoni ali več. Velika verjetnost je, da je krema učinkovita, če ne spremeni teksture in vonja. Vseeno pa ne priporočajo nakupa sončnih krem na zalogo.
Sredstva, ki so pri testiranju dobila zgolj povprečno oceno, se slabše mažejo, lahko so lepljiva ali porajajo neprijetne občutke. Marsikdo se raje odloči za sredstva v pršilu, a pri njih je lahko težava, da jih nanesemo premalo. Zato na ZPS priporočajo, da takšna sredstva potrošnik nanese ponovno, potem ko se prvič že posušijo oziroma vtrejo v kožo.
