Tomatina, eden najbolj odbitih festivalov v Evropi, če ne celo na svetu, se tradicionalno vsako leto odvija v španskem Bunolu, približno 40 kilometrov zahodno od Valencie. Mesto zadnjo sredo v avgustu dobesedno plava v rdeči mezgi.
Paradižnikova vojna
Osrednji dogodek festivala Tomatina, ki ga sicer skozi ves teden spremljajo koncerti, parade, ognjemeti in razne prireditve, je brezglavo obmetavanje s paradižniki, ki pa jih je, v izogib poškodbam, pred metom potrebno dobro zmečkati. Za mnoge neizmerno zabavno početje, se nekaterim zdi nespodobno. Zato je bil festival nekaj let celo strogo prepovedan, vendar so oblasti zaradi pritiskov domačinov nazadnje popustile. Od takrat dalje po Bunolu vsako leto letijo tone rdečih sadežev. Okoli 100 ton dobro zrelih paradižnikov, vzgojenih prav za namene festivala, na osrednji trg dostavijo s kamioni. Nato se prične težko pričakovana enourna rdeča vojna, ki pa se mora začeti in končati točno ob posebnem znaku. A v tem času si obiskovalci na trgu lahko dajo duška in paradižnike po mili volji zmečejo v kogarkoli ali karkoli jim pride pred oči. Ko se obmetavanje zaključi, po mestu teče reka paradižnikovega soka, ki jo potem gasilci ob pomoči rdečih bojevnikov, opremljenih z rokavicami in očali, sperejo.
Obisk rdečega festivala
Če se konec avgusta odpravljaš na počitnice v Španijo, se 28. avgusta lahko pridružiš rdeči množici, ki z vsega sveta pride v Bunol samo zaradi Tomatine. Ker se v mesto, ki ima drugače 9.000 prebivalcev, na festival vsako leto zgrne od 20.000 do 40.000 ljudi, so prenočišča kaj kmalu zasedena. Zato si raje poišči namestitev v Valenci, od koder se lahko v Bunol pripelješ z vlakom ali avtobusom.
Kako se je začelo?
Kako in zakaj se je paradižnikova vojna začela, ni povsem znano. Obstajajo pa različne razlage, ki pravijo, da bi se vse skupaj lahko začelo z obmetavanjem nekega glasbenika po slabem koncertu, morda z obmetavanjem župana na mestni prireditvi ali z rdečim bojem po prevrnitvi tovornjaka, ki je prevažal paradižnike. Ne glede na to, kateri dogodek je sprožil nenavadno tradicijo, so prebivalci Bunola očitno v njem tako uživali, da so ga naslednje leto spet ponovili. Tako so nadaljevali vse do danes in ustvarili svetovno znan festival.