Sistem elektronskega cestninjenja za osebna vozila naj bi v skladu z napovedmi infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca v Sloveniji zaživel decembra 2021. “Ker bo v predvidenem sistemu udeležena večina osebnih vozil, pri izvajanju in nadzoru elektronskega cestninjenja pa praktično ne gre brez obdelave osebnih podatkov, informacijski pooblaščenec opozarja na obsežno in intenzivno obdelavo osebnih podatkov,” je v sporočilu za javnost zapisala Prelesnikova.

Kot je izpostavila, mora biti pri oblikovanju sistema spoštovano načelo minimizacije osebnih podatkov z upoštevanjem vgrajenega in privzetega varstva osebnih podatkov – za vsak posamezen namen (npr. nadzor) se lahko obdela samo tisti nabor osebnih podatkov, ki je nujen za dosego legitimnega in zakonitega cilja.

“Kjer za namen obdelave zadostujejo psevdonimizirani osebni podatki, je tem treba dati prednost pred neobdelanimi osebnimi podatki, podatki pa se lahko obdelujejo le toliko časa, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev zakonsko dopustnega cilja,” je izpostavila.

Prav tako osebni podatki voznikov, za katere je bilo v cestninskem nadzoru ugotovljeno, da niso kršili cestninskih predpisov, ne smejo biti naprej obdelovani in morajo biti čim prej zavrženi. Podatki o gibanju in lokacijah osebnih vozil imajo po navedbah informacijske pooblaščenke zelo veliko uporabno vrednost, zato obstaja veliko tveganje uporabe podatkov v druge namene, ne le za namen cestninjenja. “Zato bi morali biti kakršnikoli drugi nameni, razen obdelave podatkov za namen cestninjenja, v zakonu izrecno prepovedani,” je jasna informacijska pooblaščenka.

Zakonska rešitev mora po njenih besedah konkretno opredeliti nabor osebnih podatkov, namen obdelave, rok njihove hrambe in ustrezne varovalke.