Ta desetletna deklica in njen bratec se vsak dan zbudita lačna in gresta lačna spat. Mama ju je zapustila, ostal jima je le oče. Zdi se, kot da so ti ljudje v Siriji od Boga in ljudi pozabljeni, znajti se morajo po svoje. Otroka sta tako lačna, saj vsak dan jesta le pogreto vodo z začimbami, da po tleh nabirata drobtinice kruha, ki so ostale od humanitarne pomoči. Njuna družina te pomoči ni bila deležna in vse, kar si želita, je, da ne bi bila lačna. Ostalo jima ni drugega kot vera. In prav zaradi te neverjetne vere preživita vsak dan posebej. Nista pa edina. Vsako leto namreč po svetu zaradi lakote umre približno 8 milijonov ljudi, to je 20.000 ljudi na dan. In kaj ta dva nesrečna otroka sporočata svetu? “Naj bodo srečni in hvaležni za vse kar imajo.”