Znanstveniki Možganskega instituta na brazilski Univerzi Rio Grande do Norte so na kamero ujeli trenutek, ko je hobotnica, ki je počivala na dnu akvarija, nenadoma spremenila barvo iz blede svetlo zelene v rjavo in nato oranžno, medtem pa so ji trzale mišice, priseski so se krčili, njene zaprte oči pa so se premikale.

To je znanstvenike napeljalo k primerjavi s fazo REM (rapid eye movement ali hitro premikanje oči), ki jo imajo tudi sesalci, ptiči in nekateri plazilci. In to bi lahko pomenilo, da tudi hobotnice sanjajo.

Preproste živali s kompleksnim živčevjem

“Hobotnice so edinstvene v smislu njihove kompleksnosti, tako po obnašanju kot nevrološko,” je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil eden vodilnih znanstvenikov v študiji Sidarta Ribeiro z omenjenega inštituta za preučevanje delovanja možganov. Poudaril je, da imajo hobotnice najbolj kompleksne možgane od vseh nevretenčarjev.

Brazilski znanstveniki so sicer v študijo vključili štiri hobotnice, ki so jih opazovali več dni. Ugotovili so, da so bile te živali med “tihim spanjem” mirne, njihova koža bleda, očesne zenice pa skrčene v tanko režo. Med aktivno fazo spanja pa so dinamično spreminjale barvo in teksturo kože, mišice so jim vidno trzale, oči pa premikale.

Fazi sta se izmenično ponavljali. Tiha faza je trajala okoli šest do sedem minut, nato pa aktivna okoli 40 sekund. Cikel se je nato ponovil ali pa se je hobotnica zbudila. Običajno je sicer 30 do 40 minut kasneje znova zaspala. V celoti je tovrstno dremanje trajalo približno četrtino dneva.

Da bi ugotovili, ali hobotnice med svojim mirovanjem res spijo, so jih testirali vizualno s prikazom rakovice, njihovega običajnega plena. Ko so bile budne, so skušale videoposnetek raka napasti, če so spale pa ne. Prav tako so jih preizkusili s trkom gumijastega kladiva ob steno akvarija. Ko so bile budne, so se odzvale in spremenile svojo barvo, ne pa tudi, ko so spale.

Znanstvenikom bi te ugotovitve lahko pomagale pri odkrivanju evolucijskih poti, je pojasnil Ribeiro. Glavonožci in sesalci so se v evoluciji ločili pred približno 500 milijoni let, kar pomeni, da je zelo verjetno prišlo do neodvisnega razvoja enakih bioloških mehanizmov.

“Če vidimo podoben fenomen, v tem primeru spalni cikel, sestavljen iz tihe in nato aktivne faze, je to najverjetneje zaradi konvergentne evolucije,” je pojasnil Ribeiro. Zato bi bilo po njegovih besedah zanimivo ugotoviti, kateri evolucijski pritiski so oblikovali tovrstno obnašanje.

Za sesalce je faza REM spanja pomembna pri utrjevanju spominov. Med to fazo se sproži tudi niz molekularnih mehanizmov, ki pomagajo pri ohranjanju zdravja možganov in funkcije pomnenja. Znanstveniki zdaj menijo, da se to dogaja tudi pri hobotnicah.

Vendarle pa zaenkrat ne morejo govoriti tudi o tem, da tudi hobotnice sanjajo, kot je to običajno pri ljudeh med njihovo fazo REM spanja. Upajo, da bodo več lahko odkrili pri nadaljnjih študijah obnašanja teh živali.