Številne raziskovalce po vsem svetu trenutno združuje enoten cilj – slediti razvoju in pojavom novih sevov koronavirusa sars-cov-2, ki je konec lanskega leta v kitajskem Wuhanu prešel z živali na človeka in sprožil svetovno pandemijo bolezni covid-19.

Mutacije virusa lahko vplivajo na potek bolezni in kužnost

Kot na spletni strani pojasnjuje ameriški časnik USA Today, delo znanstvenikov razkriva, kako se virus seli in mutira v podobne, a nove podtipe. Kot je za časnik pojasnil profesor medicine in nalezljivih bolezni z Univerze v Kaliforniji Charles Chiu, so zmožni izvajati sekvenciranje genoma skoraj v realnem času, kar jim omogoča ugotovitve glede tega, kateri sevi krožijo.

Glede tega, da se virus genetsko spreminja, po besedah epidemiologa z ameriške univerze Harvard Marc Lipsitch ni nobenega dvoma. A kot je nedavno pojasnil za ameriški radio NPR, je pri tem zlasti pomembno vprašanje, če se je pojavila tovrstna sprememba, ki bi bila pomembna za potek bolezni ali njeno prenosljivost.

Znanstveniki zaenkrat ugotavljajo, da so sevi novega koronavirusa le nekoliko spremenjeni, na področju smrtnosti pa ni prišlo do sprememb. To dobro novico med drugimi potrjuje računski biolog Trevor Bedford, ki na podlagi vzorcev, ki jih pridobiva z vsega sveta, na svoji spletni strani nextstrain.org sledi genomu virusa.

Kot izpostavlja Bedford, novi koronavirus mutira približno dvakrat na mesec, kar da je popolnoma normalno za virus. Pri gripi in navadnem prehladu je hitrost mutacij podobna, pri gripi celo nekoliko hitrejša, je nedavno zatrdil na Twitterju.

Podatki na podlagi preučevanja genoma tako zaenkrat pomirjajo in nakazujejo, da ukrep družbene osamitve deluje. A znanstveniki, katerih navedbe povzema nemška tiskovna agencija dpa, ob tem še opozarjajo, da trenutno vidijo zgolj vrh ledene gore, v povezavi z novim koronavirusom pa je še veliko neznanega.