“Ko se je hčerka poročila, mi je rekla, da moram na ta dan molčati. Sva povezana na en poseben način in ni želela jokati, ko se bom poslavljal. Sprejel sem, vendar pod pogojem, da ji na poti v nov dom napišem pismo. In tako je to nastalo,” je povedal oče neveste, njegovo pismo pa je v jok spravilo številne ljudi po vsem svetu.
Mi ga objavljamo v celoti.
“Prišel je trenutek, za katerega sem že na tisto davno novembrsko noč, ko si se rodila, vedel, da bo prišel. In ni takšen, kot sem si ga predstavljal pred enaindvajsetimi leti.
Ker sedaj potrebujem nekaj pametnega, da ti povem … In vsa ta leta sem ti dejansko poskušal to povedati …
Ko si v svoji prvi oblekci padla pred blokom in si poškodovala koleno. Malo si zajokala, jaz pa sem te bodril, da vstaneš in greš naprej … In ko sem ti obljubil čokoladno torto, če boš tiho vsaj dve minuti … A ti si tako prepričano in z ogromnimi očmi čez pol minute rekla, da ne moreš molčati, ker ti bodo drugače izpadle oči …
Ko so ti v vrtcu dali punčko, da bi te z njo fotografirali, ti pa si jo v roki držala tako nespretno in nesigurno, sem vedel, da boš nekega dne, ko odrasteš, še kako spretna v kakših drugih stvareh …
In uspelo ti je … ko daješ injekcije, ko delaš selfije in ko voziš avto, ti gre odlično … in kako so me vsi obsojali, ko so videli, da tebi, svoji 16-letni hčerki, plačam veliko točeno pivo …
Jaz pa sem ti samo želel pokazati, kako bodo idioti čakali v zasedi, ko odrasteš …
In res so se načakali, vem, ampak te niso ulovili … Moje pametno dekle …
In takrat, ko sva se prepirala … Res sva se vsa ta leta občasno prepirala, nikoli pa ni nihče zmagal, ker sta moj in tvoj jezik enako ostra … potem naju bi vsi čudno gledali, ko bi se najini prepiri končali s smehom in s prepričanjem, da sva si tako podobna, da že kar boli.
In sedaj je po vsem tem prišel ta dan … trenutek, za katerega sem vedel, do bo prišel že tisto davno novembersko noč, ko si se rodila … In jaz sem ti povedal že skoraj vse, kar sem imel pametnega za povedati …
Iz gnezda odhajaš v samostojno življenje … Nič pametnega ti nimam več za povedati, lahko pa ponovim nekatere stvari …
Ko naslednjič padeš, morda ne bom blizu, da bi ti podal roko, toda stisni zobe in vstani ….
Ko bo nasledjič nekdo od tebe zahteval, da bodi tiho … vzami čokoladano torto, v obraz pa mu tako glasno povej “NE BOM”, da ga bo kar zabolelo …
Ko te bodo kakšni poskušali spraviti v svojo zasedo, se spomni, kako sem ti razložil, za kaj vse se lahko uporabi srednji prst na roki ….
In vedi … zagotovo se bodo našli ljudje, ki ti bodo govorili, da si nerodna, nestrokovna, nesposobna in tako naprej … Ne oziraj se, so samo ljubosnumni, naj trpijo zaradi svojega neznanja in zavisti. Dvigni glavo in pogumno stopaj naprej. Ne dovoli, da se te dotakne njihova žalost, ki jo nosijo v sebi.
In nikoli ne sekaj ovinkov …
Vem, da boš rekla, da tega nikoli ne počneš … Ampak ne … Sedaj ti bom ponovil eno resnico … Krajša pot še nikoli ni bila hitrejša … In tudi nikoli ne bo …
Za moškega, ki si ga izbrala, pa že veš, kaj ti bom povedal … Pogovarjajta se – vedno in povsod … O vsem … Z njim nikoli ne bodi v tišini, ker tišina ni sestavni del ljubezni … Tišina je sestani del žalosti …
Če pa kdaj … slučajno … iz neznanih razlogov … včasih … enostavno zmanjka besed … obvezno glej, da molčita skupaj … ter da je ta tišina kratkotrajna …
Saj veš … V vseh teh letih, ko smo skupaj potovali, sem ti govoril, da je najlepši del potovanj ravno povratek … Sedaj ga boš lahko imela na obeh straneh. Ko boš odšla, me boš lahko prišla obiskat … Ko boš prišla domov, bo tvoj odhod spet pomenil vrnitev domov … Sanje ti je uspelo spremeniti v življenje …
Pojdi, hčerka … In se kdaj spomni starca in svoje mame …”