“Ti rezultati so prvi, ki kažejo, da so imeli vosati kiti nekdaj ostre zobe z eno samo nalogo, in sicer za razkosavanje mesa njihovega plena,” je pojasnil kustos paleontologije vretenčarjev muzejev Viktorije Erich Fitzgerald.

Prejšnje teorije so namreč predvidevale, da so starodavni kiti filtrirali svojo hrano, tako da so s stisnjenimi zobmi oblikovali cik-cak sito, s katerim so ujeli hrano in vodo v usta. Podobno počnejo nekateri tjulnji na Antarktiki. Po tej teoriji so sčasoma skozi evolucijo sito zamenjali vosi, je še poročala AFP.

Največji predstavnik vosastih kitov, sinji kit (znanstveno ime Balaenoptera musculus) je s 30 metri in 160 tonami največja žival na svetu.

Paleontologi organizacije muzejev Viktorije in avstralske univerze Monash pa so ugotovili, da ni tako. Pri preučevanju zob so uporabili 3D skenerje, s katerimi so naredili digitalne modele zob fosilov vosatih kitov, prednikov južnomorskih in sinjih kitov, in današnjih velikanov iz primerov zbirk po svetu. Pri tem pa so ugotovili, da se zobje enih in drugih med seboj razlikujejo.

Kiti z vosi nadomestili izgubljene zobe?

“V nasprotju s prepričanjem mnogih kiti nikoli niso uporabljali svojih zob kot sito, tehniko filtriranja hrane so namreč razvili šele kasneje. Mogoče šele potem, ko so zobe izgubili,” je ob objavi odkritja razložil Fitzgerald.

Poznamo dve večji skupini kitov, in sicer zobate, kot so na primer kiti ubijalci in kit glavač, ki je največji predstavnik te skupine, in vosate. Slednji s pomočjo posebnih vosov filtrirajo plankton in majhne ribe iz oceana, s katerimi se prehranjujejo.