S stopnjo izobrazbe se povečuje tudi tveganje za kratkovidnost – to so pokazale že prejšnje študije. Po mnenju strokovnjakov je to posledica dejstva, da bolj izobraženi ljudje veliko časa prebijejo pri učenju v zaprtih prostorih in so zaradi tega premalo časa na prostem.

Zdaj pa je mednarodna skupina znanstvenikov ugotovila, da to ni edini razlog. Do tega zaključka so prišli znanstveniki z univerze v Edinburghu in Inštituta za duševno zdravje v Singapurju, ki so analizirali genom več kot 300.000 ljudi. Pri tem jih je zanimalo, kje v naših genih se nahaja naša inteligenca oz. naše kognitivne sposobnosti.

V okviru raziskave so določili 148 položajev v genomu, ki so povezani s kognitivnimi sposobnostmi, ter ocenjevali, kako različni faktorji (od moči oprijema do depresije) vplivajo na inteligenco.

Pri tem so ugotovili, da pri najbolj pametnih ljudeh dejansko obstaja večje tveganje, da bodo kadarkoli potrebovali očala. Vendar pa to velja le za kratkovidnost – tveganje, da bi postali daljnovidni, je pri njih manjše kot pri ljudeh, ki so pri testih inteligentnosti dosegali slabše rezultate.

Raziskava je poleg tega tudi pokazala povezavo med visoko ravnjo inteligence in dolgim življenjem. Pri inteligentnih ljudeh namreč obstaja manjše tveganje, da bodo zboleli za boleznimi srca ali osteoartritisom.

Rezultati analize so bili objavljeni v strokovni reviji Nature Communications.