Ta nezmožnost prepoznavanja nevarnosti na spletu je posledica preslabega poznavanja kibernetskega okolja. Rezultati vprašalnika, ki je razkril spletne navade 18.000 uporabnikov, povzročajo zaskrbljenost glede sposobnosti uporabnikov prepoznavati spletne grožnje.

Kibernetsko zavedanje internetnih uporabnikov je vprašalnik testiral na primeru prenosa pesmi z naslovom Yesterday znane skupine The Beatles. Izmed štirih različic datoteke za prenos je bila varna le datoteka s končnico wma. Ta je bila namerno poimenovana »Betles.Yesterday.wma.« To različico datoteke je izbrala le četrtina (26 odstotkov) vseh vprašanih, ki so kljub pravopisni napaki v imenu prepoznali varnost tega tipa datoteke.

Najnevarnejša opcija datoteke s končnico exe., ki je v imenu vsebovala dobro poznan izraz mp3, »Beatles_Yesterday.mp3.exe«, je zavedla tretjino vprašanih. 14 odstotkov je izbralo tip datoteke .scr, ki je bila nedavno uporabljena za razširjanje zlonamernih datotek. 25 odstotkov vprašanih je izbralo opcijo .zip, ki bi prav tako lahko vsebovala nevarne datoteke.

Nezmožnost uporabnikov prepoznavati spletne nevarnosti ni omejeno le na področje glasbe. Vprašalnik kaže, da eden od petih uporabnikov prenaša datoteke z različnih spletnih virov, kar povečuje tveganje, da se sooči z zlonamernimi akterji. Po podatkih vprašalnika je le 24 odstotkov uporabnikov prepoznalo pristno spletno stran brez spletnega ribarjenja. Še več, pri izbiri spletnih strani, na katerih bi uporabniki vpisali podatke za dostop do spletnega računa, je več kot polovica (58 odstotkov) vprašanih izbrala le lažne strani.

Ugotovitve tega vprašalnika so skladne z nedavno raziskavo o izkušnjah potrošnikov, ki sta jo izvedla Kaspersky Lab in B2B International. Slednja je razkrila, da se je 45 odstotkov internetnih uporabnikov v zadnjih 12 mesecih soočilo z zlonamerno situacijo, 13 odstotkov tistih, ki so bili okuženi, pa ni vedelo, da je do tega prišlo.

David Emm, glavni varnostni raziskovalec pri Kaspersky Labu, je povedal: »Potrošniki se morajo bolj zavedati nevarnosti spletnega sveta, da bi lahko zaščitili sebe in druge. Za primerjavo, v potencialno nevarnem baru posameznik ne bo razkazoval in prešteval velike količine gotovine, saj to ne bi bilo pametno in smiselno. Podobno je tudi v spletnem okolju. Uporabniki morajo biti pozorni na znake zlonamernih aktivnosti in vedeti, kako prepoznati stran za ribarjenje ali nevarne datoteke za prenos. Ne glede na to, kako dober poznavalec kibernetskega okolja je posameznik, je nevarno uporabljati splet brez vsakršne varnostne zaščite. Kibernetski kriminalci neprestano razvijajo nove načine za zvabljanje uporabnikov in le najnovejše varnostne rešitve jih lahko zaščitijo pred določenimi grožnjami.«