Znanstveni sodelavec inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU Podjed je na okrogli mizi v okviru dogodka Anatomija slovenske vožnje dejal, da smo v avtomobilu drugačni in to, “kakšen avto imaš, vpliva bistveno na to, kako voziš”. “Velja, da si to, kar voziš,” je dodal.
Stereotipi niso povsem iz trte zviti
Pri tem se je dotaknil stereotipov o domnevno slabi vožnji voznikov iz Celja ter voznikov “velikih nemških črnih limuzin”, za katere velja, da so na cesti arogantni in ne upoštevajo pravil. “Ljudje se ne jezijo več na Celjane, ampak na kulture, ki so utemeljene na tem, kaj voziš,” je pojasnil Podjed. Po njegovih ugotovitvah se vozniki avtomobilov najbolj jezijo na kolesarje, ki so tudi najbolj ogrožena in tvegana vrsta v prometu.
In če v Sloveniji obstaja socialna stratifikacija po načelu si, kar voziš, je toliko bolj izrazita denimo v Beogradu, je dejal. S svojim citroenom se je v krožišče Slavija v Beogradu, ki ne slovi ravno po svoji organiziranosti, le stežka prebil, medtem ko so ga vozniki “velikih nemških črnih limuzin” precej lažje prevozili, na dnu lestvice pa so bili pešci in kolesarji.
A kljub temu je opažal, da bi lahko “beogradizirali” obnašanje uporabnikov javnega prevoza v Sloveniji, saj da je v Beogradu na avtobusih veliko več solidarnosti, zlasti do staršev z malimi otroki.
Slovenski vozniki se po njegovih besedah jezijo bolj pasivno-agresivno, kar pomeni, da grdo gledajo, pobliskavajo z lučmi, rahlo trobijo, rahlo pritiskajo na plin, delujejo torej avtodestruktivno. Toleranca na cesti pa je bistveno večja med kolesarji in pešci, saj imajo tudi večjo možnost medsebojne komunikacije, medtem ko smo v vozilu izolirani in lahko kvečjemu pokažemo kakšno gesto z roko, je dodal Podjed, ki se veseli avtonomnih avtomobilov.
Direktor osrednjega regijskega škodnega centra v Zavarovalnici Triglav Boris Kuhelj je dodal, da imajo prestižni avtomobili večjo škodno pogostost, po drugi strani pa s temi vozili tudi prevozijo več kilometrov. Tudi če ne upoštevamo prevoženih kilometrov, je škod pri luksuznih avtomobilih še vedno za 10 ali 20 odstotkov več.
Po njegovih besedah ne gre le za “velike nemške črne limuzine”, ampak za vsa prestižna vozila, tudi določeno skandinavsko znamko, ki slovi po svoji varnosti. Večje škode pa beležijo tudi pri električnih vozilih. En vzrok je ta, da so lastniki tesel isti ljudje, ki so včasih vozili “velike nemške črne limuzine”, manjši električni avtomobili pa se uporabljajo predvsem kot službena vozila, v car-sharingu itd.
Po mnenju avtomobilskega novinarja in vlogerja Cirila Komotarja pa se malo preveč oklepamo klišejev, saj prekrške v prometu delamo vsi. Kot je dejal, so sodobni avtomobili so zelo varni in to nam daje lažen občutek varnosti. “Ne glede na število asistenčnih sistemov je voznik odgovoren za svoje vozilo,” je opozoril in poudaril pomen lastne refleksije voznikov.
Po besedah raziskovalke na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Sare Trement ima večina Slovencev negativna stališča do tveganih vedenj na cesti, pri čemer pa je stališče redko enako lasnemu vedenju. Ena od razlag, zakaj se na cesti neodgovorno obnašamo, denimo prehitevamo ali objestno vozimo, je povezana s posledicami.
Zlasti pozitivne posledice imajo najmočnejši učinek na ponavljanje prihodnjega vedenja, in če nam prehitra vožnja predstavlja sredstvo, da denimo ne bomo zamudili na sestanek, se to vedenje utrjuje v navado. Negativnih posledic prehitre vožnje je razmeroma malo, kazni manj ugodno vplivajo na zmanjševanje slabega vedenja, ampak bolj vpliva nagrajevanje dobrega vedenja v prometu.
