Toaletni papir poznamo šele dobrih sto let in v preteklosti ni bil vedno bele barve. Vsi se spomnimo cenenih raskavih temno roza lističev, pred mnogimi desetletji pa je bil papir, barvno usklajen s kopalnico, celo moden. Kaj je torej pripeljalo do tega, da se je uveljavila bela barva?

Tehnični razlogi

Seveda bela barva deluje najbolj ‘čisto’, zato so bele školjke, umivalniki, kadi itd. Tako se nam tudi bel toaletni papir zdi bolj čist, kot bi se nam zdel v svoji originalni rjavkasti barvi, preden ga pobelijo. A beljenje prinaša še druge, povsem tehnične prednosti.

V procesu beljenja namreč odstranijo snov, imenovano lignit, ki drevesu daje trdnost. Brez te snovi drevesa ne bi mogla rasti v višino, papir pa je zaradi nje trd in raskav. Če želimo izdelati našo najljubšo rolico troslojnega papirja, ga moramo zato predelati, končni produkt pa je bel.

Danes bi v trgovinah težko našli barvno rolico papirja, čeprav seveda obstajajo – razlogi, zakaj je bela barva obveljala kot norma, pa so, poleg tehničnih, še ta, da je bel papir bolj obstojen (ker ne vsebuje lignita, ki bi s staranjem rumenel), zato ga lahko dolga leta skladiščijo. Poleg tega pa je razlika med belo in pobarvano različico tudi stroškovna – par centov na rolico se pri masovno proizvodnji še kako pozna. Barvanje ima seveda tudi negativen vpliv na okolje, številna barvila pa pri ljudeh povzročajo alergije.

Vsi ti razlogi so pripeljali do tega, da se je po desetletjih eksperimentiranja uveljavila bela rolica.