Pri nas je vedno bolj v ospredju tudi urbano vrtičkarstvo. Na Mestni občini Ljubljana, ki se je z letom 2009 celostno lotila problematike urejanja vrtičkov, namenjenih zakupu, opažajo, da je vse več povpraševanja po najemu vrtička s strani mladih družin in študentov.

V prestolnici je osem vrtičkarskih območij in skupaj 831 vrtičkov: Ježica z 258 vrtički, Dravlje z 51 vrtički, Štepanjsko naselje s 14 vrtički, Vojkova s 64 vrtički, Iga Grudna s 60 vrtički, Rakova Jelša s 320 vrtički, Grba s 57 vrtički in Gradaška s sedmimi vrtički.

Kot so za STA pojasnili na ljubljanski občini, je trenutno še nekaj neoddanih vrtičkov na Ježici, Iga Grudna na Viču in Rakovi Jelši na Barju. “Največ zanimanja je za zakup vrtičkov v Dravljah in Štepanjskem naselju, kjer so vrtički opremljeni s samostojnimi lopami,” so navedli.

V prestolnici bodo sicer nadaljevali z urejanjem vrtičkarskih območij. Tako jeseni načrtujejo ureditev novega vrtičkarskega območja v Vižmarjih, kjer naj bi bilo na voljo približno 60 vrtičkov, območje pa bo opremljeno podobno kot Grba s skupnimi lopami, vodovodom in prostorom za druženje z urbano opremo (klopi in mize).

Poleg omenjenega na občini načrtujejo tudi ureditev vrtičkarskega območja Muste (med Mostami in Štepanjskim naseljem), to je v načrtu za prihodnje leto.

Za ljubljansko občino je enako pomembno kot urejanje vrtičkov tudi usposabljanje vrtičkarjev za pridelavo zelenjave na vrtičkarskih območjih, saj je na vrtičkih dovoljeno vrtnarjenje na ekološki način, kar pomeni, da se za varstvo rastlin lahko uporabljajo le pripravki za gnojenje in gnojila, ki so dovoljena za ekološko pridelavo.

V želji odgovoriti na različna vprašanja vrtičkarjev, kot so npr. kako se lotiti obdelave, kdaj je najprimernejši čas za setev ali sajenje posamezne vrste zelenjave, so se na občini odločili, da na dveh vrtičkarskih območjih vzpostavijo učna vrtova – Zelenjavni učni vrt Rakova Jelša in Gain vzorčni bio vrt na Ježici.

Delo na učnih vrtovih poteka po principu delavnic in prikazov, kjer je udeležba brezplačna in sodelovanje udeležencev zaželeno. Strokovnjaki so na voljo za dajanje informacij, delo na učnih vrtovih pa poteka vzporedno s časovnico dela na vrtičkih.

Tako vodijo vrtičkarje skozi celotno sezono in jim nudijo dodatno znanje, s katerim lahko bolje obdelajo vrtičke in pridelajo več zelenjave.

Vrtičkarjem, predvsem tistim, ki so se s pridelovanjem lastne hrane šele začeli ukvarjati, Ana Slatnar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani svetuje, da upoštevajo pravila sledenja vrtnin oz. pravila kolobarjenja.

“S tem namreč poskrbimo za ohranjanje rodovitnosti tal ali celo prispevamo k njenemu izboljšanju. Potrebna je ustrezna izbira sorte za posamezno pridelovalno obdobje, saj si le s tem zagotovimo možnost, da nam pridelek uspe,” je za STA dejala strokovnjakinja, ki jo žalosti, da se sortiment vrtnin, ki so v ponudbi za pridelavo pri vrtninah, izredno hitro spreminja; svetovne semenarske hiše letno v kataloge ponudijo številne nove sorte.

“Pravilna/primerna izbira pa je še vedno precej odvisna od pridelovalcev sadik vrtnin, ki jih ponujajo na trgu. Ta pa se je v zadnjih letih dvignila na bistveno višjo raven kot pred desetletjem. Tako imajo tudi vrtičkarji danes možnost kupiti sadike sort, ki so jim žlahtnitelji izboljšali tako čas dozorevanja, odpornost na bolezni,” je navedla.

Za Slatnarjevo je največja napaka, ki jo vidi v pridelavi vrtnin pri vrtičkarjih, neupoštevanje pravila terminske setve/sajenja.

“To preprosto pomeni, da je potrebna večkratna setev/saditev v enem pridelovalnem letu. V primeru solate to praktično pomeni, da jo je treba saditi v 14- do 21-dnevnem razmiku v količinah, ki jih gospodinjstvo zmore porabiti. Še vedno se opaža, da se sadi večinoma v dveh velikih valovih in tako vrtičkarji v nekem obdobju pridelajo presežke, v določenem obdobju pa pridelkov nimajo,” je pojasnila.

Slatnarjeva ob tem poudarja pomen lokalne pridelave. “S pridelavo v domačem vrtu si z malo razmišljanja lahko omogočimo oskrbo s sezonskimi vrtninami skoraj čez vse leto,” je dejala in dodala: “Oskrba z lastnimi vrtninami v Sloveniji je pod 40 odstotki, kar pomeni, da kupujemo veliko vrtnin, ki so krajše ali daljše časovno obdobje bile skladiščene, s tem pa jim je padla tudi vsebnost snovi, ki so za zdravje človeka pomembne (vitamini, minerali …). Vsak gram lastno pridelanih vrtnin pa je s tega stališča najbogatejši pridelek.”

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije, medtem ko so se temperature ozračja konec marca precej zvišale, zdaj pa ob dežju upadle, svetujejo, da se s setvijo in presajanjem na prosto ne hiti. “Tla morajo biti dovolj ogreta. Prehitro presajanje v hladno zemljo ne pospeši zgodnosti pridelka, ravno nasprotno, ker se rastlina več dni muči v hladni zemlji, je manj odporna na bolezni in lahko še hitreje propade,” so pojasnili za STA.

“Različne zaščite običajno ščitijo zgolj nadzemni del rastlin, korenin pa ne, zato te v mrzli zemlji ne sprejemajo hranil, rastlina ne raste. Pod zaščito se lahko prične nabirati vlaga in z njo tudi mnoge glivice. Kadar so tla dobro ogreta in rastline zaščitene s prekrivko, dobro utrjene sadike tistih vrst, ki jih sicer že lahko sadimo oz. sejemo v tem času, ne bodo utrpele poškodb ob krajših nočnih ohladitvah okoli ledišča,” so navedli.

In kaj lahko sejemo? Ko se vrhnja plast tal ogreje na pet stopinj Celzija, se na prosto po pojasnilih inštituta lahko seje korenček, mesečna redkvica, grah, bob, solata, špinača, peteršilj, pastinak, motovilec, črni koren, podzemna koleraba (posevke pokrijemo z vlaknato folijo) in sadimo čebulček, šalotko in česen. Sredi aprila lahko na prosto sadimo zgodni krompir in sadike odpornejših zelenjadnic: čebulo, glavnato solato, zgodnje zelje, kolerabico, zgodnjo cvetačo in brokoli, ohrovt, poletni por.