ŠESTNAJSTO POGLAVJE

Dnevi v smeri proti juliju so stekli s podvojeno hitrostjo. Toliko vsega je bilo še za postoriti, tako v službi, kot tudi doma. In vsi ti nakupi. Celo zelo kvalitetno ležalno mrežo za med dva drevesa ji je uspelo najti po celodnevnem iskanju.

»Ali vzamem kopalke kljub temu, da greva v nudistični kamp?« je vprašala Davida. Ni si mogla predstavljati, kako bo tam. Bo hodila naokoli naga cel dan? Čisto nič v kopalkah?

»Seveda,« se je nasmehnil. »Saj ti ne bodo zavzele veliko prostora.«

Katerega je bilo v rdečem karavanu vedno dovolj. Sicer je David nekajkrat izrazil pomislek, da pakirata preveč oblačil glede na golo destinacijo, a še to je bilo mišljeno bolj kot šala.

Prejšnji del seksi podlistka si preberite TUKAJ

»Mislim, da sva pripravljena,« je zadnji večer, po napornem dnevu, ko je bilo treba samo še vse znositi v avto, izjavila Andreja. Celo v lepotičnem salonu je bila popoldan, da je prijazna kozmetičarka z rdečim žarkom že v kali zatrla vsako dlako, ki bi si morda drznila pokukati na plano v naslednjih mesecih.

»Mislim, da res,« se je prijetno utrujen, z občutkom dobro opravljene naloge, strinjal tudi on.

»Ne morem zaspati,« se je oglasila čez nekaj minut s popolnoma budnim glasom. »Najin prvi dopust in še prva obletnica bo povrhu.«

»Uvajalno leto je skoraj že končano,« se je nasmehnil v temo. »Pridi bližje, pomagal ti bom zaspati,« jo je prižel k sebi v objem.

✸

»Je še daleč?« je že tretjič nestrpno spraševala Davida, kateremu je prepustila volan rdečega lepotca. Preveč je bila nervozna in nestrpna, da bi vozila sama. Sicer bi se lahko umirila, seveda. To je točno vedela. Ampak se je raje prepustila čustvom in vzhičenju ob odhodu na dopust. Bilo je poletje in začetek prostih dni. Časa za resnost bo zagotovo še dovolj in ni si želela, da pride prekmalu.

»Še pet minut,« ji je v smehu že tretjič odgovoril.

»Lahko vklopiva navigacijo?« je potem le napol vprašujoče in nekoliko bolj resno predlagal.

»In si pokvariva otroško veselje ob pričakovanju,« je bila odločno proti.

»Ni več daleč,« jo je skušal pomiriti. »In ko prispeva, boš morala vsem v kampu pokazati golo zadnjico,« ji je še zažugal.

»Misliš, da jih je res osem tisoč v glavni sezoni?« kot je prebrala na njihovi internetni strani in zdaj so skoraj že tekli dnevi glavne sezone.

»V dobrih petih minutah bova videla. Skoraj sva že na cilju,« se ji je nasmehnil.

»Saj vem. Še pet minut.«

Razigrano in v smehu sta se pripeljala do recepcije in na drugi strani zapornice, pred katero sta se ustavila, opazila prve popolnoma gole ljudi.

»Poglej,« je zašepetala. »Nagci.«

Prejšnji del seksi podlistka si preberite TUKAJ

»Da te ne bo kdo videl,« ji je igrivo zašepetal nazaj, pograbil njune dokumente in potrdilo, ki mu ga je pripravil lastnik prikolice. Gledala je za njim, kako je odšel do majhne stavbe na desni, nato se je spustila v sedežu navzdol in prikrito opazovala gole ljudi okoli sebe. Pri vhodu v kamp jih res ni bilo veliko, a popolnoma dovolj za prvi vtis.

David je bil hitro nazaj. V roke ji je potisnil natiskan list s hišnimi pravili, medtem ko se je sam zazrl v načrt kampa, kjer mu je prijazno dekle v sprejemnici obkrožilo njuno parcelo.

»Bova lahko našla?« je po nekaj zavojih po ozkih poteh vprašala. Saj ne, da bi se ji kam mudilo. Vsepovsod je videvala gole ljudi, in vožnja po kampu je bila več kot zanimiva. Sama se je čutila kar nekoliko privilegirana, ko jih je lahko oblečena, v avtu, varno skrita za sončnimi očali, prikrito opazovala.

»O tem sem skoraj prepričan,« se ji je nasmehnil in tudi sam v ogledalu mimogrede pogledal za kakšnim lepim dekletom, a večinoma je pazil na zelene številke parcel in jih primerjal z načrtom, ki je imel razgrnjenega v naročju.

»Tukaj notri,« je rekel bolj sebi kot njej in zavil desno. »Tretja z leve bo.«

Res je bilo tako. Parcela je bila dovolj velika, da se je na njej našel tudi prostor za velikega karavana, ki ga je danes že od zjutraj suvereno krmaril David.

»Dobrodošla v najin dom za mesec dni,« je teatralno zamahnil z roko in ji pomagal iz avta.

Pakiranje v obratni smeri ni potekalo dosti hitreje kot prejšnji večer. Vse prostorčke v prikolici sta morala odkrivati na novo in ugotavljati, kam pospraviti kakšno stvar.

»Znosi te vrtne stole ven,« mu je ukazala. »Dosti lažje nama bo šlo.«

Počasi se je Passat le izpraznil in omare v njunem novem domu napolnile.

»Vedno bolje je videti,« je pripomnil, ko sta namestila še najširše ležišče. Prikolica je imela kar dva. Dovolj za pet oseb, kakor je tudi zatrjeval Davidov znanec.

»Kako je vroče,« je odpihnila pramen las, ki se ji je nalepil na prepoten obraz. Res sta skoraj polno uro trdo delala in bilo je že sredi dopoldneva. Sonce se je uprlo z vso silo, kot bi se z njima veselilo prvega dne julija.

Prejšnji del seksi podlistka si preberite TUKAJ

»Sleci se,« ji je pomežiknil. »Pa ti bo manj.«

»Prvo ti,« se je nervozno nasmejala.

Davidu ni bilo treba dvakrat reči. Mimogrede je bil gol. Tudi ona je sledila njegovemu zgledu. Obotavljaje sta stopila ven iz prikolice.

»Kako se ti zdi?« jo je vprašal.

»Nenavadno.« Gola je naredila nekaj korakov po majhnem dvorišču in poravnala stole okrog vrtne mize. Na sebi je izmenično čutila topel poletni vetrič in božajoče sončne žarke.

»Všeč mi je,« mu je zatrdila.

»Pojdiva pogledat kakšna so stranišča,« je predlagal. Spominjal se je, da sta se peljala mimo večje rumene stavbe. Prav blizu je morala stati, po njegovem mnenju.

»Kar taka?« je imela nekaj hipnih pomislekov.

»Vsi so hodili goli naokrog,« je skomignil z rameni.

S tem se je strinjala. Še toliko lažje, ker jo je že nekoliko tiščalo lulat.

Med potjo sta srečala nekaj ljudi, ki so ju prijazno pozdravili. Kasneje se je izkazalo, da so to njuni sosedje. Mimogrede sta našla veliko stavbo.

»Ni daleč,« je pripomnila. Prav zabavno je bilo hoditi gol, samo v japankah in sončnih očalih.

Stranišča so bila čista in lepo urejena. Vse je bilo videti na ustreznem nivoju. Do zdaj ni opazila še ničesar, kar bi bilo treba kritizirati.

»Mi pridržiš očala, prosim,« jih je ponudila Davidu, ko je zagledala vrsto zunanjih tušev na sončni strani stavbe. Voda, ki ji je v tisočerih kapljicah zabobnala po njenem telesu, je bila neskončno osvežujoča.

»Še jaz,« ji je hitro vrnil očala, ko je končala. Tudi on si je zaželel osvežitve.

»Stokrat bolje se počutim,« je pritrdila Andreja, ko sta se vračala proti svoji parceli in je voda kar kapljala od njiju.

»Tudi jaz,« ji je prikimal. »Res je bilo od vraga vroče.«

Posušila sta se še preden sta prehodila pot do prikolice.

»Bova pojedla sendviče?« je vprašal. Hladilna torba je bila še polna prigrizkov, ki jih je Andreja modro pripravila prejšnji dan.

»Seveda, kar dajva.« Hladna prha je oba osvežila in pojavil se je lahkota, ki jo je bilo treba potešiti.

»Potlej greva lahko zaplavat,« jo je vprašujoče pogledal in takoj je bila za to. Že na internetu sta videla, da kamp razpolaga z več kilometri dolgo plažo in dan je postajal vedno bolj vroč.

Pisatelj Janko Sedej, v svojem novem, še nastajajočem eksotičnem romanu, skozi glavno junakinjo Andrejo, opisuje tudi svoje izkušnje. Osebe o katerih teče zgodba, se znajdejo v zavidljivih, a tudi v zelo nezavidljivih položajih iz katerih se rešujejo predvsem z ljubeznijo do drug drugega, zaupanjem, lastno spretnostjo, nenazadnje tudi z velikim samožrtvovanjem.