Omenjeno odkritje, predvsem pa preboj v strop Martelove dvorane, je zelo pomembno, saj bo sedaj mogoče nemoteno proučevanje reke Reke ob visokih vodostajih, zlasti pa njeno skrivnostno odtekanje v globine kraškega sveta. Najdena rova od tal Martenove dvorane nista vidna. Gre za t.i. fosilna rova, ki ob visokem vodostaju krepko pripomoreta k odtekanju vode iz Škocjanskih jam. Na to nakazujejo številne sveže naplavine v najdenih rovih, zlasti les in žal tudi plastične steklenice, so sporočili iz Parka Škocjanske jame.

Nov vstop v največjo podzemno dvorano v Evropi

Razlog za kar 58 delovnih akcij je bilo predhodno plezanje po zahodni steni kanjona od struge reke Reke pa do samega stropa Martelove dvorane, ki ga je Luka Biščak s soplezalcema Borutom Lozejem in Iztokom Cencičem dosegel 4.julija 2017. V nadaljnjih plezalnih akcijah je Biščak z Cencičem odkril dihalnik v stropu dvorane, iz katerega je vel močan prepih, kar je nakazovalo na povezavo z zunanjim svetom.

Sedaj pa je Biščaku, Ličanu in Jakofčiču po predhodnem lociranju dihalnika na površini glede na linijo plezanja v dvorani uspelo v strop Martelove dvorane priti še z zgornje strani. To pomeni, da je sedaj Martelova dvorana dostopna vse dni v letu in ne samo v sušnih obdobjih, ko nivo vode močno upade, saj dosedanja pot ob kanjonu kar trikrat preči reko Reko.

Martelova dvorana v Škocjanskih jamah z 2,2 milijona kubičnih metrov prostornine velja za največjo podzemno dvorano v Evropi. Nahaja se na samem koncu Škocjanskih jam in je bila do sedaj dostopna samo po nevarni poti, zaprti za obiskovalce, skozi kanjon Škocjanskih jam.

Več o odkritju, ki je poleg možnosti nadaljnjega raziskovanja tudi podaljšalo same Škocjanske jame, bodo povedali jamarji raziskovalci na torkovi novinarski konferenci.

Do odkritja so sicer jamarji prišli ravno v letu, ko v Parku Škocjanske jame praznujejo 200-letnico obiskovanja.