Od leta 1956, ki velja za leto začetka umetne inteligence kot raziskovalnega področja, do danes je bilo na svetovni ravni prijavljenih okrog 340.000 patentov za izume, povezane z umetno inteligenco, pri čemer se je več kot polovica prijav zgodila po letu 2013.
Umetna inteligenca vse bolj spreminja naš vsakdan
“Po letu 2013 se je zgodil kvantni skok na tem področju,” je generalni direktor WIPO Francis Gurry povedal novinarjem ob objavi njihovega prvič pripravljenega poročila Technology Trends, ki temelji na podatkih iz leta 2016.
“Pričakujemo lahko znatno število novih produktov, aplikacij in tehnik na osnovi umetne inteligence, ki bodo spremenile naše vsakdanje življenje in oblikovale prihodnje človeške interakcije s stroji, ki smo jih ustvarili,” je dodal.
Tehnologije s področja umetne inteligence so ključni element številnih računalniških rešitev, ki nastajajo pod okriljem zlasti ameriških, japonskih in kitajskih tehnoloških podjetij in organizacij. Te rešitve že delujejo denimo v pametnih mobilnih napravah in avtonomnih vozilih, uporabi pa se jih lahko na številnih področjih, tudi v vojski in zdravstvu.
Gurry ob tem poudarja, da WIPO ni poklican za sodbe, ali so nove tehnologije dobre ali slabe, pač pa da je cilj te ustanove pod okriljem ZN zagotoviti bogate empirične podatke za zelo potrebne družbene razprave o umetni inteligenci in njenih posledicah.
Prijave patentov s področja umetne inteligence glede na ugotovitve poročila sicer zaenkrat predstavljajo le 0,6 odstotka globalnega patentnega bazena, vendar pa naj bi se ta delež po pričakovanjih povečeval.
Podatki še kažejo, da so na obravnavanem področju podjetja bistveno bolj aktivna kot univerze ali druge javne raziskovalne institucije, saj predstavljajo kar 26 od skupno 30 vodilnih prijaviteljev patentov na področju umetne inteligence.
S skupno 8290 izumi vodilno mesto zaseda ameriški tehnološki velikan IBM, sledi mu prav tako ameriški Microsoft s 5930 izumi. Za njima se uvrščajo japonska Toshiba, južnokorejski Samsung in japonski NEC.
Kitajska je medtem zelo močna na področju prijav s strani akademskih ustanov, kar 17 od 20 vodilnih akademskih igralcev na področju umetne inteligence je kitajskih.
S tehnološkega vidika se največ prijavljenih patentov nanaša na strojno učenje (v angleškem jeziku machine learning), posebej izstopajo nevronska omrežja, ki so prinesla revolucijo na področju strojnega prevajanja.
Najhitreje rastoča tehnologija s področja umetne inteligence je medtem tehnologija globokega učenja (deep learning), pri kateri gre za tehnologijo strojnega učenja, ki vključuje tudi rešitve za strojno prepoznavanje govora.
Po številu omemb v patentih s področja umetne inteligence pa izstopa računalniški vid (computer vision), ki vključuje prepoznavanje objektov na fotografijah oziroma posnetkih.
