Raziskavo o pojavnosti zločinov iz sovraštva zoper LGBT+ osebe v Sloveniji so izvedli Roman Kuhar, Jasna Podreka in Rok Smrdelj v okviru mednarodnega projekta Call it Hate, ki ga sofinancira programa EU. V raziskavi, ki so jo izvedli spomladi 2018 na vzorcu 602 oseb, so ugotavljali splošen odnos slovenskih državljanov do LGBT+ oseb in nasilja.
Transseksualne osebe najbolj izključene
Temeljna ugotovitev raziskave je po Smrdeljevih besedah vidno zmanjševanje socialne distance do LGBT+ oseb (lezbijke, geji, biseksualci in transseksualci). Večina ljudi prepoznava nesprejemljivost, diskriminacijo zločinov iz sovraštva in izključevanja LGBT+ oseb.
“Kljub temu pa je nekaj zadržkov pri transspolnih osebah, kajti v vseh proučevanih sklopih smo zabeležili najnižjo stopnjo podpore, empatije in razumevanja v primerjavi z LGB+ osebami in tukaj čaka aktivizem največ dela,” je poudaril.
Več kot 80 odstotkov anketiranih se po njegovih besedah strinja, da bi morale LGBT+ osebe živeti tako, kot same želijo, nekoliko bolj so zadržani, ko gre za transspolne osebe, je dejal. Dodal je, da je večja stopnja empatije izražena do heteroseksualnih posameznikov v primerjavi z LGBT+ posamezniki.
Nasilje iz sovraštva
Zaskrbljujoče pa je po njegovih navedbah dejstvo, da bi samo dve od petih oseb pomagali, če bi videli, da neznanec na ulici pretepa LGBT+ osebo.
Več kot 60 odstotkov anketiranih je sicer prepričanih, da bi morali ti tipi zločinov imeti večjo kazen in ne razlikujejo nujno med zločini iz sovraštva in ostalimi zločini, je opozoril Smrdelj. Rezultati raziskave bodo z rezultati drugih držav objavljeni v knjigi, ki bo izšla pri mednarodnemu založniku predvidoma jeseni v tujini, je še dodal.
Strokovni seminar Presežimo sovražni govor je sicer namenjen širšemu obravnavanju stanja na področju sovražnega govora in drugih manifestacij sovražnosti in nestrpnosti. V tem okviru so sprejeli izjavo za zavezništvo v boju proti sovražnemu in diskriminatornemu govoru, katere namen je okrepiti in spodbuditi delovanje pri naslavljanju kaznivega sovražnega govora in drugih oblik izražanja sovražnosti, negativnih stereotipizacij in stigmatizacij, ter k aktivnejšemu delovanju spodbuditi tudi druge odgovorne institucije.
Zbrane na seminarju je nagovoril vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič. Kot je dejal, si želi, da z današnjega seminarja pridejo “konkretna priporočila, ki bodo služila za ukrepanje v EU”.
