Partnerji v projektu, teh je 25, bodo v prihodnjih petih letih razvili selekcijske metode in infrastrukturo za ekološko pridelavo semen, ki imajo izboljšano odpornost na stres, so kakovostnejše in učinkovitejše. Razviti nameravajo programe za usposabljanje pridelovalcev za žlahtnjenje rastlin, so pojasnili na kmetijskem inštitutu.

Evropska komisija je projekt Ecobreed prepoznala kot strateško pomemben projekt za doseganje ciljev, navedenih v maja sprejeti evropski uredbi o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov. Bruselj si z novo uredbo, ki bo sicer začela veljati z januarjem 2021, med drugim prizadeva za boljši dostop do ekološkega semena na trgu ter večjo heterogenost ponudbe.

“Trenutno je ponudba ekoloških semen v EU z visoko stopnjo genetske in fenotipske raznolikosti omejena. Ta raznolikost je pri ekološkem kmetovanju pomemben dejavnik uspešnega razvoja, kar je v nasprotju s semensko prakso v konvencionalnem kmetijstvu, kjer je zahtevana visoka stopnja homogenosti semena,” so pojasnili na kmetijskem inštitutu.

V Sloveniji je bilo lani v ekološko kontrolo vključenih 3635 kmetijskih gospodarstev s 46.224 hektari kmetijskih zemljišč v uporabi. Od teh je 3190 kmetij že končalo preusmeritveno obdobje, ki traja najmanj dve leti od prve prijave v kontrolo, in pridobilo ekološki certifikat. V kontrolo je bilo lani vključenih tudi 393 predelovalnih obratov, od tega 15 obratov javne prehrane.

Za ekološko pridelavo se sme uporabljati samo ekološko pridelano seme, semenski krompir in drug vegetativni razmnoževalni material, pridobljen v skladu s pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oz. živil.

Trenutno je v Sloveniji registriranih in na trgu prisotnih več sort ekološkega semena. Izhodišče za projekt Ecobreed predstavlja šest sort ekološkega semenskega krompirja, od katerih sta bili dve sorti razviti na kmetijskem inštitutu (KIS Kokra in KIS Vipava), ena sorta ajde, dve sorti pšenice in ena sorta soje, so še navedli na inštitutu.

Kmetijski inštitut je sicer ta teden v Ljubljani gostil uvodno srečanje tega mednarodnega raziskovalnega projekta, udeležila se ga je tudi državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša. Ta je izrazila podporo projektu in poudarila zavezanost ministrstva k spodbujanju in podpiranju ekološkega kmetovanja, so sporočili z ministrstva.

Na ministrstvu so si namreč za cilj do leta 2020 postavili, da bi se z ekološkim kmetovanjem ukvarjalo 5000 kmetij, kmetovalne površine v uporabi pa naj bi se povečale na 55.000 hektarov.

Poleg tega si želijo povečati tudi delež tržno usmerjene ekološke pridelave in predelave, povečati obseg ekološke pridelave semen, spodbujati tržno integracijo proizvajalcev in njihovo vključevanje v tržne sisteme, spodbujati ponudbo ekoloških in lokalnih živil v javnih ustanovah in povečati tržni delež slovenskih ekoloških proizvodov.

Za dosego teh ciljev se izvaja ukrep za ekološko pridelavo v okviru programa razvoja podeželja 2014-2020. S sredstvi v višini 65,3 milijona evrov za sedemletno programsko obdobje so cilji ministrstva spodbujanje kmetov k okolju prijaznemu kmetovanju in podpora ekološkem kmetovanju ter preusmeritev v ekološko kmetovanje.

Strniša je sicer prepričana, da mora biti kmetijstvo, kot je slovensko, ki je omejeno s številnimi naravnimi dejavniki, čim bolj osredotočeno na ekološko kmetovanje. Ministrstvo bo v tesnem sodelovanju s slovenskimi kmetovalci in strokovnjaki še naprej posvečalo posebno pozornost tej vrsti kmetovanja.