Brezno Hudi Vršič so odkrili in do globine 620 metrov raziskali italijanski jamarji okrog leta 1990. Spodnjih 385 metrov tvori popolna vertikala, imenovana Zlatorog.

Ekipa borovniških jamarjev je nato leta 2003 opravila prvi spust v brezno in v globini 200 metrov nad vertikalo Zlatorog našla nov prehod, ki jih je v 14 letih in z okrog 60 odpravami v brezno pripeljal s prvotnih 620 metrov globine do današnjih 1026 metrov in s prvotnih 737 metrov dolžine do današnjih 4525 metrov.

Za odkritje, ki je pred dnevi pripeljalo v globino več kot 1000 metrov, so poskrbeli Ana Makovec, Taša Ileršič in in Mitja Mršek iz Jamarskega kluba Borovnica ter Aleš Štrukelj iz Jamarskega kluba Rakek in njihova italijanska jamarska kolega Roberto Antonini in Alberto Dal Maso. Odprava je potekala med 27. in 31. oktobrom letos.

“Jamski sistem Hudi Vršič skoraj zagotovo obeta povezavo s sistemom Črnelskega brezna, kar bi pomenilo okrog 18 kilometrov rovov in globino približno 1400 metrov celotnega sistema,” je za STA povedal vodja odprave Mitja Mršek in dodal, da lahko to dosežejo že z naslednjo ekspedicijo.

Ekspedicijam so se v vseh teh letih občasno pridruževali tudi jamarji iz drugih slovenskih društev in tujine. Večina zaslug za preboj v Hudem Vršiču pa gre vztrajnosti in usposobljenosti jamarske trojke, ki jo sestavljajo jamarji Ana Makovec, Aleš Štrukelj in Mitja Mršek kot vodja.

Njihov dosežek po pojasnilih Jamarskega kluba Borovnica predstavlja izjemno spodbudo za nadaljnje raziskave in velik korak k uresničitvi končnega cilja, formiranja Rombonskega jamskega sistema z okrog 1700 metri globine in več deset kilometrov dolžine rovov.

Kaninsko-Rombonski gorski masiv v Julijskih Alpah, nad Bovcem in dolino reke Soče, je namreč eno redkih območij na zemeljski obli, kjer debelina skladov karbonatnih kamnin omogoča nastanek jam in brezen globine tudi 2000 metrov. Na zahodnem delu masiva se raztezajo Kaninski podi, na vzhodnem pa Rombonski podi.

Borovniška raziskovanja velikih jam na Rombonskih podih

V Jamarskem klubu Borovnica so se že leta 2000 odločili, da se bodo lotili ponovnih raziskav velikih jam na Rombonskih podih, kjer zaradi dolgih dostopov na goro praktično ni bilo jamarske aktivnosti.

Tako so v obdobju med letoma 2001 in 2004 izpeljali več ekspedicij v že takrat najgloblje slovensko brezno, imenovano Čehi 2, ki so ga 10 let prej do globine 1370 metrov raziskali italijanski jamarji.

Borovniški ekipi so se pridružili vrhunski jamarji iz več slovenskih jamarskih društev, pokroviteljstvo je prevzela Jamarska zveza Slovenije in pomagala z delom potrebne opreme.

Skupna dolžina raziskanih rovov je narasla na 5536 metrov, globina pa na 1505 metrov, kar je jamo uvrstilo na šesto mesto svetovne globinske lestvice, še vedno je tudi daleč najgloblja slovenska jama. Seznam najglobljih in najdaljših slovenskih jam je dosegljiv na spletem naslovu goo.gl/LAEQr9.

Nadaljevanje tega uspeha je bila ideja in želja, da se dve dolgi in globoki jami, to sta Čehi 2 in Črnelski jamski sistem, poveže s tretjo večjo jamo na tem območju, ki pa ima višji vhod, to je brezno Hudi vršič. S tem bi izkoristili globinski potencial Rombonskega masiva, ki znaša približno 1700 metrov globine.

Ta večletni projekt povezave treh velikih jam Rombonskih podov v enovit visokogorski jamski sistem so poimenovali Slovenian Deepest Cave – Rombon Cave System.

Raziskovanje visokogorskih jam – ekstremna športna dejavnost

Raziskovanje visokogorskih jam je ekstremna športna dejavnost, ki zahteva vrhunsko telesno in psihično pripravljenost jamarjev ter obvladovanje tehnik gorništva, alpinizma in klasičnega jamarstva.

Zahteva več ur trajajoč vzpon na več kot 2000 metrov visoko goro s težkimi nahrbtniki opreme, nato spust v brezno, večdnevno raziskovanje in geodetske meritve podzemeljskega sveta v stoodstotni vlagi, temperaturah okrog ledišča in popolni temi, popolni tišini ali pa oglušujočem bobnenju slapov v podzemeljskih kanjonih.

Visokogorski jamarji se morajo nato ob koncu dela v podzemlju po vrveh povzpeti tisoč in več metrov nazaj na površje, za zaključek pa še varno sestopiti z gore v vsakršnih vremenskih razmerah. Običajna ekspedicija v visokogorsko jamo, odvisno od globine, tako zahteva tri do pet dni aktivnosti.