Vrbec, član slovenskega Astronavtsko raketarskega kluba Vladimir M. Komarov, ki se z amatersko raketno tehniko ukvarja 12 let, pred tem pa je bil aktivni tekmovalec v raketnem modelarstvu, je leta 2015 sicer že uspešno izstrelil dvostopenjsko raketo na višino 17,5 kilometra, a tokrat je prvič uporabil perkloratno gorivo, ki se uporablja tudi v vesoljski in raketni industriji.

Slovenija premajhna za njegove rakete

Kot je pojasnil za STA, je pomembno razlikovati med amatersko raketno tehniko in raketnim modelarstvom. Amaterski graditelji namreč sami izdelajo vse sestavne dele rakete, kot sta motor in pristajalni sistem, raketno modelarstvo pa je “bolj športno naravnana dejavnost, kjer se tekmuje v skladu z določenimi pravili in se za pogon uporablja tovarniško izdelane raketne motorje”.

Poleg tega modelarske rakete praviloma tehtajo nekaj deset gramov in dosegajo višine nekaj sto metrov, medtem ko so amaterske rakete praviloma mnogo večje in težje, poletijo pa tudi nekaj deset kilometrov visoko in dosegajo nadzvočne hitrosti.

Kot amaterski raketar je Vrbec začel “z majhnimi, preprostimi raketami in potem z novimi izkušnjami in znanji napredoval do vedno večjih in zahtevnejših projektov”.

Da takšno raketo, kot jo je izstrelil v soboto, pripravi za polet, potrebuje okoli pol leta, pri čemer večino zavzame izdelava motorja. “Poleg izdelave samih komponent je potrebno vsak ključni del temeljito preizkusiti na tleh, saj le na ta način povečamo verjetnost, da bo polet uspešen.”

A Vrbec raket, ki dosegajo velike višine, zaradi “majhnosti države in goste poseljenosti” ne more izstreliti doma. Zato je že pred leti navezal stike s poljsko zvezo graditeljev amaterskih raket, ki je zelo dobro organizirana in sodeluje s poljsko vojsko, “ki jim nekajkrat letno omogoči uporabo vojaškega poligona”.

Nasploh v Evropi amatersko raketarstvo ni tako priljubljeno kot denimo v ZDA, kjer so po Vrbčevih besedah že leta 2004 v vesolje oziroma nad višino 100 kilometrov izstrelili prvo amatersko raketo.

Vendar ni bilo vedno tako, raketarstvo je bilo v 70. letih minulega stoletja precej razvito tudi v Sloveniji. Najbolj je bil aktiven astronavtsko raketarski klub iz Celja, v katerem so razvijali raketni sistem za obrambo pred točo.

“Tehnološko je bil ta sistem za tisti čas zelo napreden. Obstajali so tudi načrti za razvoj sondažne rakete, ki bi lahko poletela v vesolje, vendar za kaj takega ni bilo dovolj politične podpore,” je še pojasnil Vrbec.

Sicer evropski rekord v višini poleta znaša 32 kilometrov, pred dvema letoma pa ga je postavila skupina z univerze v Stuttgartu. “Zato menim, da je uspešen polet take rakete, kot sem jo izstrelil v soboto, izjemen uspeh glede na to, da je bil ta projekt izveden z bornimi finančnimi sredstvi, pri tem pa je angažirana zgolj ena oseba,” je dodal.