“A veste, kaj je najlepše? Ko sedim v naši pisarni v 11. nadstropju in na okenski polici ob mojem računalniku zagledam svežo berivko, malo naprej ob Katjini mizi rastejo alfalfa kalčki, ob Borovi pa poganjajo redkvice,” se zadovoljno smehlja pisarniški (ja, prav ste prebrali, pisarniški!) vrtičkar Jaka Verbič Miklič, ki skupaj s Katjo Goljevšček in Borom Hojsom tvori ekipo slovenskega start-upa Horticool, vrtnarskega pomočnika, ki ponovno navezuje stik urbanega prebivalstva z naravo.
Horticool so organizatorji največjega tehnološkega dogodka v Evropi Web Summita, ki bo med 3. in 5. novembrom potekal v Dublinu, med več kot 10.000 prijavljenimi start-upi izbrali za enega najbolj obetavnih v zgodnji (alfa) stopnji razvoja, s čimer se je Horticool uvrstil v generacijo Web Summit Alfa 2015 in se bo tako lahko predstavil več kot 1.000 investitorjem, 1.200 novinarjem ter 30.000 obiskovalcem. Dva fanta in dekle se v Dublin podajajo z ambiciozno vizijo: “Naš cilj je vrt v vsakem stanovanju na svetu,” odločno in brez trohice dvoma zatrdijo v en glas.
S Horticoolom lahko uspešno vrtnarite, tudi če o vrtnarjenju ne veste ničesar
Pa tudi v garaži, kleti, na podstrešju, v pisarnah in uradih, celo v zdravniških čakalnicah. “Radi bi ljudem povedali, da za vrtnarjenje ne potrebujejo zemlje in da v zaprtih prostorih lahko gojiš še marsikaj drugega, ne le drobnjaka in bazilike,” se med zalivanjem jagodičja, zelišč in zelenjave, ki res prav neverjetno lepo uspeva v poslovni stolpnici sredi Ljubljane, razgovori Katja. Zato razvijajo Horticool, prvi vrtnarski pomočnik, ki urbanim ljudem na enem mestu nudi vso pomoč, da v svojih stanovanjih oziroma vseh zaprtih prostorih gojijo hrano.
»Bistvo Horticoola je, da deluje kot most med neverjetno količino vrtnarskih virov in storitev na eni strani ter na drugi strani urbanim človekom, ki bi rad vrtnaril, pa nima niti zemlje niti časa, da bi pregledoval to množico podatkov in se učil vrtnarske teorije,« pravi Katja, ki je pri projektu odgovorna za vsebino. Horticool zagotavlja stanovanjskim vrtičkarjem vse na enem mestu: ponuja preverjene knjižnice o rastlinah, škodljivcih in boleznih, pomaga uporabnikom pri načrtovanju notranjega vrtička, pošilja opomnike za vsak opravek, ki ga je treba v vrtičku postoriti. Za težja vprašanja je omogočena spletna komunikacija z živo osebo, začetnikompa so na voljo vodniki in čarovniki. Horticool je tudi posrednik pri izmenjavi semen in tržnica lokalnih izdelkov, vse funkcionalnosti pa so medsebojno povezane in nadgrajene z družabnim obveščanjem in stalno podporo.
Ko prideš “na okus”
»Ko razlagamo ljudem, kako pridelujemo paradižnik in fižol v svojih stanovanjih, ali ko ljudje pridejo k nam v pisarno na sestanek ter na okenski polici vidijo češnjevce in korenček, so sprva presenečeni, potem pa jih večina reče: ‘Oh, zakaj se pa jaz nisem tega spomnil?’,« pravi Jaka, glavni oblikovalec. Bor, ki je odgovoren za razvoj Horticoola, dodaja: »Vrtičkanje v stanovanju je lahko hobi za zaposlenega družinskega moža, za dvoletnika, za starostnico, za invalida na vozičku in za vse vmes. Vzame toliko časa in prostora, kolikor si želite, sprošča, lepo je videti, lepo diši, daje dober občutek in na koncu dobiš še svežo hrano.«
Res je vrtičkanje v notranjih prostorih odličen način sproščanja in izvrstna dejavnost za vso družino. Vrtičkar se tako uči o gojenju hrane, razvije poglobljen in pozitiven odnos do narave, izkusi pozitiven vpliv doma pridelane hrane na zdravje in počutje ter pride na okus za kakovost doma pridelane hrane. “To pa ga – ker zgolj s stanovanjskim vrtičkom načelno ne more zadostiti vseh potreb družine po sadju in zelenjavi – usmeri k večjemu povpraševanju po hrani enako visoke kakovosti in vrhunskega okusa iz lokalne pridelave,” dopolni Katja.
Nepričakovano veliki družbeni učinki
Tu pa že preidemo na področje nepričakovano velikega učinka, ki ga lahko ima dejavnost stanovanjskega vrtičkanja na družbo. »Več ljudi vrtnari, manj hrane je treba prevažati preko kontinenta in oceanov, manj hrane se zmeče stran, manj je tudi proizvedene in odpadne embalaže za hrano. Delali smo izračune o potencialnem globalnem vplivu te dejavnosti in podatki so resnično neverjetni. Naj tu navedem le dva: za vsak odstotek evropskih gospodinjstev, ki bi uporabljala Horticool, se količina izpustov CO2 na letni ravni zmanjša za 6,1 milijona ton, količina porabljenih pesticidov pa za dobrih sedem tisoč ton. Horticool zato vidimo kot zelo močan motor trenda stanovanjskega vrtičkanja, ki se začenja zbujati po vsem svetu,« dodaja Katja.
Aplikacija je le prvi korak
Horticool je torej majhen korak za zelenjavo in velik skok za odnos urbanega prebivalstva do narave. Njegov potencial je že prepoznal zasebni pred-semenski investitor, potrjuje pa ga seveda tudi uvrstitev med Alfe 2015 na Web Summitu in tako je na dobri poti, da postane naslednji svetovno uspešen slovenski start-up. »Sledimo svoji viziji o vrtičku v vsakem stanovanju, pri čemer je aplikacija Horticool le prvi korak. Iščemo in se povezujemo z ljudmi, ki delijo našo strast do stanovanjskega vrtičkanja kot načina za to, da sodoben urbani človek spet najde stik z naravo,« še pove Bor in za konec vse, ki bi radi podprli trend stanovanjskega vrtičkanja, povabi, da se povežejo s Horticoolom na Facebooku (fb.com/HorticoolMe) ali na Twitterju (@HorticoolMe).
