Vsi smo se včasih znašli v razpravi, po kateri smo se spraševali: kako je mogoče, da moj fant ne razume, kaj mu govorim, kako je mogoče, da je sosed vse skupaj napačno razumel, kako je mogoče, da moj prijatelj življenje vidi tako drugače kot jaz. To je ravno tisto, na kar želi opozoriti to vprašanje, objavljeno na spletnem portalu The Epoch Times.

Za razliko od številnih inteligenčnih testov, na to vprašanje ni povsem pravilnega ali popolnoma napačnega odgovora. Če pa uporabljate logično razmišljanje in pustite, da na to vpliva vaša življenjska filozofija, boste odkrili nekaj o sebi. Iz te naloge lahko sklepamo dva zaključka (in verjetno jih še več). Naši sklepi izhajajo iz dveh popolnoma različnih izhodišč – vaše izhodišče bo razkrilo, kako razmišljate. Torej, dobro si oglejte fotografijo in se prepustite svoji logiki. Preverite, koliko se ujema z avtorjem te zagonetke!

Torej, poglejte spodnjo fotografijo in odgovorite na vprašanje – kdo od teh štirih oseb na drevesu je najbolj neumen?

Pa še nekaj navodil: primerjajte ljudi glede po mestu, kjer sedijo, in glede na to, kaj počnejo. Tudi njihovi izrazi obraza vstopajo v celotno zgodbo. Upoštevati morate tudi, da bi padec z drevesa zagotovo bil usoden – zato govorimo o tveganju. In potem pomislite, kaj pomeni biti neumen. Ko izberete odgovor, preverite, kako mi vidimo vaš odgovor, saj lahko razkrije nekaj o vas.

1. Najbolj neuma oseba je označena s številko 1

Izhodiščna logika: Preživetje najmočnejših

Najenostavnejša logika nam pove, da je v tej situaciji najvarnejša oseba, ki sedi najbližje deblu. Seveda je v prednosti pred tistimi, ki sedijo na vejah. Po tej logiki lahko sklepamo, da v najslabšem položaju sedi najmanj pametna oseba. Iz tega razmišljanja izhaja, da sta najbolj neumni osebi 1 in 4.

Ker pa se zdi, da je oseba številka 4 prisiljena žagati vejo, na kateri sedi – morda je nagnjena k samomoru – lahko sklepamo, da se najmanj zaveda svojega slabega položaja in posledic, ki sledijo. Po drugi strani pa oseba 1 mirno gleda, ko ji kar dva človeka žagata vejo, na kateri sedi, kot da se sploh ne zaveda tega, kar sledi – kar nas vodi k sklepu, da je najbolj neumna oseba 1.

Tako lahko zaključimo, da bodo najpametnejši preživeli, ker so pronicljivi..

Če razmišljate po tej logiki …

… verjetno verjamete v znanstveni napredek in prepraševanje stare rešitve razumno in logično. Znanost nam ponuja nove načine razumevanja sveta in družbe, vi pa verjamete, da lahko oblikujemo prihodnost in s tem dosežemo svoje cilje. Verjetno se vam zdijo stare institucije dogmatične.

2. Najbolj neuma oseba je označena s številko 3

Izhodiščna logika: metafizična pravičnost

Medtem ko nam logika razkriva, kdo je trenutno v boljšem položaju, so v igri tudi veliko večje stvari, ki niso nič manj logične, in spreminjajo naše sklepe, saj upoštevajo moralne in metafizične posledice dejanja. Sama ideja pravičnosti odpira vprašanje kazni v prihodnosti, na primer zapora ali neke vrste maščevanja. Koristi prejšnjega, logičnega razmišljanja tako izginejo in upoštevati je treba vse bodoče posledice dejanja – najbolj neumen je tisti, ki na koncu nosi najtežje posledice.

V idealnem scenariju bi morala oseba 1 poskušati preprečiti zlonamerno vedenje drugih, čeprav je morda že prepozno in morda je preveč neumna, da bi razumela, kaj se bo z njo zgodilo. Kljub temu lahko sklepamo, da oseba 1 vsaj ne bo zagrešila kaznivega dejanja zoper druge. Hkrati oseba 4 namerno ogroža sebe, kar ni dobro. A ker se zdi, da je pod prisilo, njegovo vedenje morda sploh ne razkrije, kako razmišlja v normalnih okoliščinah. V najslabšem primeru to, kar dela, vpliva samo na eno osebo.

Zdi se, da sta osebi 2 in 3 pripravljeni storiti kaznivo dejanje. Lahko ju čaka zaporo ali maščevanje jeznih državljanov ali večna kaznen po smrti. Zavestno želita škodovati drugim in rezultati so gotovo najslabši za njiju. Oseba številka 3 bo verjetno doživela najhujšo kazen, ker poskuša škoditi kar dvema, ne le enemu. Zato je najbolj neumna od teh štirih ljudi.

Če razmišljate po tej logiki …

verjetno podpirate starodavne moralne in državljanske ustanove in tradicije (vključno z metafizičnimi idejami in prepričanji), ne pa najnovejših, daljnosežnih odkritij znanosti. Verjamete, da se veliko teh ugotovitev sčasoma ni potrdilo, in menite, da je treba k tako imenovanemu napredku pristopiti zelo previdno.