V Čilu sprejeli prelomen zakon, ki tehnologijo regulira z vidika človekovih pravic

V Čilu sprejeli prelomen zakon, ki tehnologijo regulira z vidika človekovih pravic

Poslanci v Čilu so v sredo sprejeli zakon s področja nevrotehnologije, ki dodeljuje pravico do osebne identitete, svobodne volje in zasebnosti uma. Zakon, ki bi lahko postal osnova za prihodnje zakonodajne odločitve s področje človekovih pravic v drugih državah v luči tehnologije, s katero vplivajo na možgane in um, je že lani sprejel senat.
Profimedia

Čile je prva država na svetu, ki je sprejela tovrstni zakon, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Eden od največjih zagovornikov zakona, čilski senator Guido Girardi je pojasnil, da želijo z zakonom zaščititi človeško psiho. “Veseli smo, da je to začetek globalne ugotovitve, kako je mogoče tehnologijo uporabljati v dobro človeštva,” je tvitnil.

Zakon bo stopil v veljavo s podpisom čilskega predsednika Sebastiana Pinere.

Nevrotehnologija je tehnologija, ki vpliva na razumevanja možganov, misli in druge aktivnosti možganov. V to so vključene tudi tehnologije, s katerimi je moč izboljšati delovanje možganov ali na njih vplivati in s katerimi lahko raziskovalci vizualizirajo možgane.

Med drugim so v okviru raziskovanje nevrotehnologije v mišje možgane že vstavili podobe, ki jih miši pred tem niso videle, kar je vplivalo na njihovo obnašanje. Ravno tovrstni poskusi so razlog za zaskrbljenost, da bi lahko nevrotehnologija beležila podatke uma in ga tudi spreminjala, še piše AFP.

Novi zakon v Čilu tako zapoveduje, da mora biti znanstveni in tehnološki razvoj v službi človeštva in da mora potekati v skladu s spoštovanjem življenja ter fizične in umske integritete, so sporočili iz čilskega parlamenta. Z njim želijo zavarovati človeške nevrološke podatke in postaviti omejitev glede podrobnosti raziskovanja in spreminjanja možganov ljudi.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content