Po pojasnilih organizatorjev bo konferenca osvetlila nekatera vprašanja o prihodnosti in izzivih odprtega inoviranja ter uporabe tehnologij navidezne in obogatene resničnosti v Sloveniji in v svetu, predstavila trenutno dogajanje in povezala deležnike na tem področju.
Med drugimi bodo predstavniki podjetij, kot so Vrooooooom Tovarna, Art Rebel 9 in 505VR, predstavili primere dobrih praks na področju prenosa idej navidezne in obogatene resničnosti v podjetništvo in industrijo.
Prikazali bodo tudi možnosti sodelovanja ter vzpostavitev sistema lokalnih inovacijskih centrov. V sklopu konference pa bodo v tehnološkem parku odprli tudi laboratorij za navidezno, obogateno in mešano resničnost.
Ta bo predstavljal stičišče za slovenske tehnologije navidezne in obogatene resničnosti in bo vključeval vse akterje s tega področja – fakultete, raziskovalne organizacije, podjetja in ostale, ki delujejo na tem področju.
Kot so še zapisali organizatorji, rešitve s področja navidezne in obogatene resničnosti dosegajo več milijard evrov letnega prometa, do leta 2020 pa naj bi ta številka presegla 120 milijard evrov.
Kaj sploh je resnično
Navidezna, obogatena in mešana resničnost so oblike računalniških simulacij, ki posamezniku prikažejo bolj ali manj računalniško obdelano okolje, med njimi pa je nekaj razlik, med drugim v napravah, ki omogočajo prikazovanje simulacije.
Navidezna resničnost posameznika prestavi v povsem računalniško ustvarjeno okolje, pri obogateni resničnosti je resnično okolje “obogateno” z računalniško izdelanimi objekti, pri mešani resničnosti, ki je nekakšna zmes navidezne in obogatene resničnosti, pa so računalniško ustvarjeni objekti ali celotno okolje v resnični prostor tudi umeščeni.
Navidezna resničnost je najstarejša med temi tehnologijami, za “potopitev” vanjo pa uporabnik potrebuje naglavno napravo in kontrolerje za delovanje v simuliranem okolju.
Pri obogateni resničnosti je zgodba nekoliko drugačna, saj uporabnik deluje v resničnem okolju, na katerega so naslikani računalniško ustvarjeni objekti. Za to obliko simulacije, ki je morda najbolj znana po priljubljeni mobilni aplikaciji oziroma igrici Pokemon Go, največkrat zadostuje že sodoben pametni telefon, obstajajo pa tudi drugi pripomočki.
Najnovejša oblika tehnologije poigravanja z resničnostjo je mešana resničnost, ki pravzaprav obsega celoten spekter aplikacij med obogateno in navidezno resničnostjo, saj sega od simulacij, ki so postavljene v resnično okolje, do simulacij navideznega okolja, ki pa upošteva danosti oziroma postavitve resničnega okolja.
Najpomembnejša razlika med obogateno in mešano resničnostjo je, da lahko v slednji uporabnik deluje in z računalniško ustvarjenimi objekti upravlja tako, kot bi bili v resničnem svetu.