Na razstavi bodo predstavljena dela najpomembnejših jugoslovanskih arhitektov, med njimi tudi dela velikana slovanskega modernizma, arhitekta, oblikovalca in profesorja Edvarda Ravnikarja. Poleg Ravnikarja, učenca Jožeta Plečnika, bodo z deli zastopani še Bogdan Bogdanović, Juraj Neidhardt, Svetlana Kana Radević, Vjenceslav Richter in Milica Šterić.
Edinstvena arhitektura Jugoslavije
Po navedbah muzeja gre za prvo predstavitev del vodilnih jugoslovanskih arhitektov mednarodni javnosti. Razstava, ki vključuje več kot 400 risb, modelov, fotografij in filmskih kolutov iz različnih arhivov, družinskih zbirk in muzejev, raziskuje teme obsežne urbanizacije, tehnologije in vsakdanjega življenja, potrošništva, spomeništva ter se ukvarja z globalnim dosegom jugoslovanske arhitekture.
Edvard Ravnikar zaznamoval Ljubljano in Beograd
Ravnikar (1907-1993) predstavlja osrednjo osebnost slovenske moderne arhitekture in urbanizma. S svojimi stavbami, projekti, zapisi in pedagoškim delom je usodno zaznamoval prostor, dogodke in prelomnice v slovenski arhitekturi, urbanizmu ter oblikovanju v drugi polovici 20. stoletja.
Osrednja tema Ravnikarjevega strokovnega dela je bilo vse življenje načrtovanje Ljubljane. Kot eden najboljših poznavalcev njene zgodovine, gospodarskega in urbanističnega razvoja jo je obravnaval v velikem razponu nalog, za katere je bila značilna širina obravnave, ki je presegala pričakovane okvire.
Za vrhunec njegovega arhitekturnega in urbanističnega sloga velja Trg republike, ki ga je zasnoval leta 1960. Junija 2014 je bil Trg republike razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
“Jugoslovanski arhitekti, umeščeni med kapitalističnim Zahodom in socialističnim Vzhodom, so se odzivali na protislovne zahteve in vplive ter razvijali povojno arhitekturo tako v skladu kot drugače z oblikovalskimi pristopi po Evropi in drugod,” so zapisali pri MoMA. Njihova arhitektura je, kot so dodali, manifestacija radikalne raznolikosti, hibridnosti in idealizma nekdanje države.
Razstava z naslovom K betonski utopiji: Arhitektura v Jugoslaviji, 1948-1980 bo na ogled do 13. januarja.
