“Jamski otok je nastal s podorom stropa jame, tako da je struktura otoka predvsem kamnina, nekaj pa je tudi blata,” je povedal Modic. Leži približno na sredini Križne jame, na križišču Suhega rova in glavnega rova pred Kalvarijo. Dolg je približno 50 metrov in širok 30 metrov.

Podzemlje skriva številna jezera in potoke

Križna jama je aktivna vodna jama na obrobju Cerkniškega polja s sigastimi pregradami, jezerci in tekočo vodo, ki ustvarja različne skalne oblike, kot so fasete, žlebiči, stropne kotlice in druge. Jama je stara nekaj milijonov let, podor in z njim podzemni otok pa naj bi po mnenju krasoslovcev nastal pred skoraj milijonom let.

Križna jama je sicer znana po kar 22 podzemnih jezerih, če temu dodamo še manjša jezerca iz Blatnega rova, je v njej skupno 45 jezer. “Ker je izločanje karbonata iz vode na brzicah v primerjavi s počasi tekočo jezersko vodo za več kot desetkrat hitrejše, so na mestu brzic nastali sigovi jezovi, za njimi pa do sedem metrov globoka jezera,” je še dodal Modic.

Vodni tok se v Križni jami pojavi izpod podorov v njenem vzhodnem delu. Ob nizkem in srednjem vodostaju gre za preniklo vodo, le ob zelo visokem vodostaju se v jami pojavi tudi voda ponikalnic z Bloške planote, iz potoka Farovščica, je zapisano na spletni strani Križne jame.

Križna jama je poznana tudi kot ena najbolje ohranjenih turističnih jam na svetu. “V njej ni nobenega posega ne v betoniranje ali električno razsvetljavo, tako da obiskovalcem ponuja pristen stik z naravo. V njej je ohranjeno tudi pestro živalstvo in je četrta na svetu po biotski raznovrstnosti,” je pojasnil Modic.

Manjše otočke na podzemnih vodotokih in jezerih najdemo tudi v drugih slovenskih jamah, med drugim v Bilpi.