Kot je v tem tednu objavil državni statistični urad, je največ komunalnih odpadkov nastalo v obalno-kraški statistični regiji (593 kilogramov na prebivalca), najmanj pa v koroški statistični regiji (428 kilogramov na prebivalca). Več komunalnih odpadkov je nastalo v zahodni Sloveniji (545 kilogramov na prebivalca) kot v vzhodni Sloveniji (487 kilogramov na prebivalca).

Od celotne količine komunalnih odpadkov, nastalih v 2019 v Sloveniji, jih je bilo malo več kot 785.000 ton ali 73 odstotkov zbranih ločeno. Delež je nekoliko večji kot predlani, ko je znašal 71 odstotkov.

Tudi v letu 2019 so jih tako kot leto prej ločeno zbrali v največjem deležu v gorenjski statistični regiji (79 odstotkov) v najmanjšem deležu pa v obalno-kraški statistični regiji (63 odstotkov). V osrednjeslovenski statistični regiji se je ločeno zbralo 76 odstotkov komunalnih odpadkov.

Količinsko je v Sloveniji lani nastalo največ gradbenih odpadkov (60 odstotkov), sledili so komunalni odpadki (13 odstotkov) ter odpadki iz termičnih procesov (11 odstotkov), odpadki iz obdelave in predelave kovin ter lesa (skupaj šest odstotkov), odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki (štiri odstotke) in druge vrste odpadkov (šest odstotkov).

Nevarnih odpadkov je nastalo skoraj 146.000 ton, štiri odstotke več kot v letu 2018. 71 odstotkov nevarnih odpadkov je nastalo v proizvodnih dejavnostih, 26 odstotkov v storitvenih dejavnostih, trije odstotki pa v gospodinjstvih. V primerjavi z 2018 se je količina nevarnih odpadkov povečala v storitvenih dejavnostih (za 27 odstotkov) in v gospodinjstvih (za osem odstotkov), zmanjšala se je v proizvodnih dejavnostih (za dva odstotka).

Glede na dejavnost, v kateri odpadki nastanejo, je v Sloveniji lani več kot polovica vseh vrst odpadkov nastala v storitvenih dejavnostih (60 odstotkov ali 5,1 milijona ton), tretjina je nastala v proizvodnih dejavnostih (32 odstotkov ali 2,7 milijona ton) in manj kot desetina v gospodinjstvih (osem odstotkov ali 641.000 ton).

V primerjavi s predlani se je količina vseh vrst odpadkov povečala v storitvenih dejavnostih (za devet odstotkov) in v gospodinjstvih (za en odstotek), v proizvodnih dejavnostih pa se je zmanjšala (za 12 odstotkov). Tako povečanje (v storitvenih dejavnostih) kot zmanjšanje (v proizvodnih dejavnostih) celotne količine vseh vrst nastalih odpadkov je bilo posledica večje oziroma manjše količine nastalih gradbenih odpadkov, pravijo na statističnem uradu.