Njen zapis objavljamo v celoti:

“ČAS VMES

Leta 2012 sem se čisto na novo preselila nazaj v Slovenijo. Po tem, ko mi je razpadlo vse kar sem poznala kot svoje življenje in svojo prihodnost, sem bila spet na začetku. Pojma nisem imela kam naprej in adrenalin, ki je prišel s tem dejstvom, me je držal pokonci. Malo se mi je svitalo kam bi šla, vendar nisem bila gotova ali je to sploh prava smer.

Enega lepega popoldneva je Jan oznanil, da bo sedajle ‘bral s kart’. Jan je rad ‘bral s kart’. Bral s kart sem dala v narekovaje zato, ker Jan za branje s kart ni rabil kart. Karte so bile bolj kot nek estetski dodatek za njegovo branje. Tako je zgledalo bolj zares in ljudje imamo radi bolj ta zaresne stvari. Ker nismo imeli tarota in ker Jan ni potreboval kart, nam je tisti dan bral s petke (s kart 5ka, torej). Rekel je naj si zamislim vprašanje in potegnem dve karti.

Potegnila sem trojko in še eno, ne spomnim se katero, karto. Vprašanje je bilo ali bom delala to kar si zamišljam da bi morda lahko ali kaj drugega. Jan se je zatopil v karte. Po tehtnem premisleku mi je rekel: ˝Delala boš to in še marsikaj drugega. Vidim več projektov, ampak tvoj največji izziv bo čas vmes.˝ ˝Čas vmes?˝ sem ga debelo pogledala. Kako to misliš čas vmes? Kaj je to?˝

˝Ko se zaključi en projekt, drugi pa se še ni začel, je čas vmes. In če se naučiš ravnati s tem časom vmes, se boš imela res fino. In če ne, ti bo zelo težko˝ je zaključil. Ker mi Jan ni bral prvič in sem vedela, da kar reče večinoma res drži, sem vzela njegov napotek resno. Začela sem vadit. Vsakič, ko se je v mojem življenju na kateremkoli področju pojavil ‘čas vmes’ sem vadila potrpežljivost in sedenje s tem, na videz neplodnim in nedefiniranim časom. Držanje ideje, da je to ‘čas vmes’ in da je namenjen počitku in regeneraciji ter preverjanju mojega notranjega prostora je bilo res večkrat kritičnega pomena. In še je.

Vendar pa ta čas vmes ni bil nikoli bolj pomemben kot je v korona času. Za tiste, ki so stopili naprej in se borijo za vse nas, je to čas akcije. Iz srca jim hvala. Za veliko drugih ljudi, ki te borbe niso vzeli za svojo, pa je to čas vmes. In čas vmes lahko marsikoga iztiri. Predvsem trenutna situacija, ker je na nek način prvič v novejši zgodovini, ko nam je jasno, da nimamo pojma kam gremo. Malo se nam že svita, da nazaj ne bo mogoče. In dlje ko bo tale izolacija trajala, manj bo mogoče. In izolacija zgleda da bo trajala. In kam naprej se nam še ne svita. Posloviti se moramo od planov in prihodnosti, ki smo si jo začrtali in to je včasih veliko težje kot posloviti se od preteklosti.

In ta čas vmes je čas s katerim se v resnici trenutno borimo. In lahko nas popolnoma izčrpa. Eni že čutite to izčrpanost in temo, ki se je vsedla na vas. Če ste to vi, vedite, da bo čas ki prihaja čas, ko bo treba stvari postaviti na novo. Ne vemo kako, ampak nedvomno bo potrebno graditi in postavljati. In če ne boste imeli energije, bo ta gradnja mukotrpna. Zato uporabite ta čas vmes za regeneracijo in za to, da vadite sedeti z neprijetnimi občutki in strahovi, ki se porajajo. Tole je kot en malo daljši PMS in prav kot pms pomeni Pojdi Malo k Sebi. Premislimo svoja življenja in svoja dejanja in potem nadaljujmo svojo skupno pot iz tega miru in vedenja kdo smo v resnici. Uporabimo čas vmes za rast, ne za izčrpavanje.”