Vinci Vogue Anžlovar je v filmu Babica gre na jug (1991) svojo protagonistko, ki jo je upodobila Majolika Šuklje, poslal na morje. V filmu Dedek gre na jug pa Vlado ugrabi svojega najboljšega prijatelja Borisa iz bolnišnice, saj se ne želi sprijazniti z dejstvom, da Boris umira.

Boris in Vlado, oba glasbenika, se poznata že vrsto let, saj sta skupaj igrala v jazzovskem orkestru. Vlado se odloči odpeljati Borisa v Srbijo, da bi ponovno srečal svojo dolgoletno, nikoli izsanjano ljubezen Nedo, s katero je zaradi nesrečnih spletov okoliščin pred leti prekinil stike. Sprva gre vse po načrtu, potem pa jima pot prekriža Rominja Esma in življenje gre od tu naprej po svoji poti, so vsebino filma povzeli pri SFC.

Režiser je ob začetku snemanja povedal: “To je film o iskanju izgubljenih smislov, svoje vloge v razčlovečenem svetu ter ponovno ovrednotenje svoje lastne vrednosti in pomembnosti.”

Direktor fotografije je Miloš Srdić, avtor glasbe Imer Brizani, za kasting je poskrbel Slobodan Dedeić, scenografka je Petra Kriletić, kostumografinja Zarja Predin, oblikovalka maske Tina Lasić in oblikovalec zvoka Julij Zornik.

Film je slovensko-hrvaško-severnomakedonska koprodukcija in nastaja s podporo SFC, Studia Viba Film, RTV Slovenija ter Filmskega centra Severne Makedonije.

Glavni producent Branislav Srdić iz produkcijske hiše A Atalanta je filmu na pot povedal: “Naš največji izziv je narediti emotivno močan film, ki bo našel svojo pot do gledalcev. Menimo, da je sporočilo filma, da ne smemo nikoli izgubiti upanja, v trenutnih časih še kako pomembno. Ljubezen in strast do filma vedno zmagata, to sta koncepta, ki sta nad politiko in mejami.”

Koproducenta sta Vac Anastasovski in Angela Nestoroska iz severnomakedonskega Sektor filma ter Igor Nola iz hrvaške MP Produkcije.