Njihova raziskava se je začela že leta 2016, torej štiri leta pred izbruhom novega koronavirusa. Iskali so namreč protitelesa proti okužbi z virusoma mers-cov in sars-cov-1. V krvi lame Winter s farme na belgijskem podeželju so med drugim izolirali protitelo VHH-72, ki se tesno veže na proteine, na katere se veže tudi sars-cov-1.

To protitelo je preprečilo okužbo v laboratoriju proizvedenih celic z umetno ustvarjenim virusom, ki posnema delovanje virusa sars-cov-1, piše na spletni strani univerze v teksaškem Austinu.

Ko se je pojavil novi koronavirus sars-cov-2, so se znanstveniki začeli spraševati, ali bi lahko bilo to protitelo učinkovito tudi proti temu virusu. Ugotovili so, da se šibko veže tudi na protein, na katerega se veže sars-cov-2. Nato so iz dveh kopij VHH-72 naredili novo protitelo in ugotovili, da to v laboratorijsko ustvarjenih celicah nevtralizira tudi umetno ustvarjeni virus, ki posnema novi koronavirus.

“To je eno prvih protiteles, za katero je znano, da nevtralizira sars-cov-2,” je povedal eden od vodilni avtorjev študije, profesor molekularne bioznanosti na univerzi v Austinu Jason McLellan. Študija bo objavljena v torek v znanstveni reviji Cell.

Zdaj se znanstveniki pripravljajo na predklinične študije na živalih, kot so hrčki in nečloveški primati, nato pa upajo še na testiranje na ljudeh. Cilj je razviti zdravljenje, ki bo ljudem pomagalo kmalu po okužbi z novim koronavirusom.

“Cepivo je treba dati en ali dva meseca pred okužbo, da zagotovi zaščito,” je pojasnil McLellan. “Pri terapiji s protitelesi pa nekomu neposredno daš protitelesa, kar pomeni, da so takoj po zdravljenju zaščiteni. Protitelesa se lahko uporablja tudi pri ljudeh, ki so že bolni, da se omili potek bolezni,” je dodal.

To bi bilo uporabno predvsem pri ranljivih skupinah, kot so starejši, ki se lahko slabo odzovejo na cepivo in tako niso v celoti zaščiteni. Takojšnja zaščita pa bi lahko koristila tudi zdravstvenim delavcem in drugim, ki so močno izpostavljeni novemu koronavirusu, še piše na spletni strani teksaške univerze.

Razvoj protiteles iz laminih protiteles pa nudi še eno prednost. Lame namreč ob vdoru tujka, kot so bakterije ali virusi, razvijejo dve vrsti protiteles. Ena je podobna človeškim, druga pa je velika samo za četrtino človeškega. Manjše je možno atomizirati in uporabiti v inhalatorju.

“Zaradi tega so še posebej zanimivi kot zdravilo za respiratorne patogene, saj jih je možno poslati neposredno na mesto okužbe,” je pojasnil soavtor študije Daniel Wrapp.