Beli morski psi so živorodna vrsta, a imajo v svetovnih morjih tudi posebej izbrana območja, kjer skrivajo še nebogljen naraščaj, ki se kasneje spremeni v plenilca, velikega do šest metrov in težkega tudi do dve toni. Njegov veliki sovražnik je človek, v obdobju odraščanja tudi drugi morski plenilci, vrsta pa je ogrožena tudi zaradi majhne in pozne reprodukcije.

Prav zato, ker sodi med ogrožene vrste, so raziskovalci v preteklih letih pospešeno preučevali reprodukcijo in iskali območja, kjer ta vrsta skriva mladiče. Ti tam ostanejo, dokler v morju nimajo več naravnih sovražnikov. In prav ohranitev teh prostorov velja za eno od ključnih točk, da beli morski pes preživi, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

A vedenja o vseh teh območjih je zaenkrat malo, paleontološko najdišče v Čilu pa predstavlja pomembno novost pri preučevanju. Strokovnjaki z univerze na Dunaju so vzdolž obale Čila in Peruja namreč preučevali najdišča fosilnega zobovja tega plenilca. Najdbe so stare kar dva do pet milijonov let.

V osnovi so strokovnjaki skušali dognati velikost teh živali pred milijoni let. V območju Coquimba na severu Čila pa so paleontologi naleteli na veliko število zobovij mladih živali in v kasnejših raziskavah potrdili, da gre za območje za odraščanje te živalske vrste.

Za nameček najdba izvira iz obdobja, ko je na Zemlji vladala bistveno toplejša klima od zdajšnje, zato je že moč potegniti nekatere vzporednice s pričakovano otoplitvijo zemeljske oble v bodoče, da bi zaščitili vitalne ekosisteme belega morskega psa.