Dvoboj je trajal tri ure in 24 minut, Srb pa je znova prikazal izjemno psihično trdnost v ključnih trenutkih. Izjema je bila le prvi niz, ki ga je izgubil, potem ko je že serviral za zmago in skupaj zapravil tri žogice za vodstvo v nizih. Nato je dvignil raven igre in ugnal sicer čvrstega Berrettinija, ki je sploh prvič igral v finalu turnirjev velike četverice.
Đoković pa je v 30. finalu nadaljeval zbiranje največjih lovorik. V trenutni eri treh največjih zvezdnikov tenisa ima zdaj Beograjčan isto število osvojenih grand slamov, v medsebojnem izkupičku posamičnih dvobojev pa je boljši tako od Nadala (30-28) kot Federerja (27-23). Skupaj je od Wimbledona 2003 do danes velika trojica dobila 60 od 72 grand slamov.
Đoković se bo po osvojenem naslovu v Wimbledonu najprej podal v Tokio na olimpijske igre, kjer bo naskakoval zlato kolajno, ki mu v karieri še manjka, potem pa bo imel zmenek z zgodovino v New Yorku na OP ZDA. Srb je namreč pred lovoriko na sveti travi dobil tudi na OP Avstralije in OP Francije, s čimer je “le” še naslov na OP ZDA oddaljen od sezonskega grand slama.
To je doslej v odprti eri tenisa (od leta 1968) uspelo le Avstralcu Rodu Laverju leta 1969. Đoković je doslej že bil aktualni zmagovalec vseh štirih turnirjev velike četverice, a ne v istem letu. Poleg tega je 34-letni Beograjčan edini, ki je v karieri vsaj dvakrat osvojil vse štiri turnirje za grand slam in tudi vseh devet turnirjev serije masters.
Srbski zvezdnik je sicer današnji finale začel zelo živčno, že v prvi igri je napravil dve dvojni napaki, a ubranil priložnost za brejk Italijana. Sam pa je do odvzema servisa uspel priti v četrti igri. Italijan je prav tako deloval živčno, a je izkoristil trenutek slabosti Đokovića v deveti igri, ko je Beograjčan serviral za niz. Italijan je prišel do odvzema servisa in izenačenja, nato pa je v podaljšani igri dvignil raven igre in povedel z 1:0 v nizih natanko 35 minut po prvi žogici za niz Đokovića.
Vse skupaj Srba ni zmedlo. Silovito je krenil v drugi niz in takoj prišel do dvojnega brejka in vodstva 4:0. Znova pa je Italijan pokazal zvrhano mero borbenosti, izničil en odvzem servisa, ter nato ubranil tri žogice za nov odvzem servisa prvega tenisača sveta za znižanje na 4:5. V tretjem poskusu, ko je serviral za niz, je Đoković vendarle zanesljivo prišel do niza in izenačenja.
V naslednjem nizu je bil znova Srb tisti, ki je prišel do prvega odvzema servisa. To mu je uspelo v tretji igri, ko je z odlično obrambo strl Italijana. V izenačenem obračunu je tudi Berrettini spet prišel do dveh priložnosti za ribrejk v šesti igri, a jih je na tem turnirju psihično zelo stabilni Đoković zanesljivo ubranil.
Izjemni Srb je v prvem nizu napravil deset neizsiljenih napak, v naslednjih dveh pa skupaj le sedem. V četrtem nizu je imel nato le nekaj več težav, ključni trenutek pa je prišel v sedmi igri, ko je Đoković izkoristil prvo priložnost za brejk in povedel s 4:3. Rimljan se je trudil na vso moč, v deveti igri ubranil dve priložnost za zmago, a je s tem le prestavil končno slavje srbskega zvezdnika v lovu za zgodovinskim dosežkom.
Le nekaj trenutkov kasneje je Đoković še enkrat odvzel servis Italijanu in še šestič dobesedno okusil slast trave na osrednjem igrišču, kar je njegov zaščitni znak pri proslavljanju uspehov na sveti zelenici tenisa. Sedmič v finalih za grand slam je dvoboj dobil po izgubljenem prvem nizu.
Dvoboj je imel sicer še en zgodovinski vidik, saj je moški finale prvič v zgodovini sodila ženska, in sicer Hrvatica Marija Čičak.
* Wimbledon (40,74 milijona funtov):
– moški, finale:
Novak Đoković (Srb/1) – Matteo Berrettini (Ita/7) 6:7 (4), 6:4, 6:4, 6:3.
