Nekaj več kot mesec dni pred odprtjem iger svetlo rumeni snežni topovi nenehno bruhajo drobne snežne kosmiče, da pripravijo teren za smučarje v Yanqingu, prizorišču olimpijskih iger, oddaljenem skoraj 80 kilometrov od Pekinga.
Upoštevajoč uradno oceno, objavljeno leta 2019, bodo za pripravo snega za vsa olimpijska prizorišča porabili približno 185 milijonov litrov vode. Takšna poraba vode na območju, ki ga prizadenejo suše, je vir kritik številnih okoljskih organizacij.
“Organiziranje olimpijskih iger v tej regiji je odklon, je neodgovorno,” obsoja geografinja Carmen de Jong z univerze v Strasbourgu, navaja AFP. “Lahko bi izvedli tudi olimpijske igre na Luni ali na Marsu,” se je ob tem pošalila.
Organizatorji trdijo, da topove poganja obnovljiva elektrika in da se bo voda po taljenju snega vrnila nazaj v zemljo.
Olimpijske igre v Pekingu bodo prve zimske igre, ki se bodo v celoti zanašale na umetno zasneževanje, čeprav so se pri izpeljavi prejšnjih zimskih olimpijskih iger leta 2018 v Pyeongchangu v Južni Koreji že morali v 90 odstotkih zateči k umetnemu zasneževanju.
Skupno je na poligonih, načrtovanih v Yanqingu in drugem olimpijskem prizorišču v Zhangjiakouju, nameščenih 300 snežnih topov italijanske znamke TechnoAlpin, ki bruhajo sneg, preden bodo z ratraki strojno utrdili pobočja.
“Za nas je največji izziv ohraniti enotno kakovost snega,” je dejal Li Xin, uradnik na postaji Yanqing.
Različice v procesu proizvodnje snega “lahko naredijo, da je na nekaterih odsekih pretrd, na drugih pa premehak, kar bi lahko bilo nevarno za tekmovalce”, ugotavlja.
Ob globalnem segrevanju bodo “ne glede na lokacijo olimpijskih iger vedno snežni topovi”, napoveduje Florian Hajzeri, generalni direktor TechnoAlpina za Kitajsko, še navaja AFP.
Naravni sneg nastane pri zamrzovanju vodne pare, umetni pa pri zamrzovanju tekoče vode. Naravni ima v svoji sestavi veliko več zraka. Ker so osnovni delci snega med seboj različni, se tudi njune lastnosti razlikujejo, zaradi česar je tudi smuka drugačna.
Snežni top je sestavljen iz različnih vrst šob, kompresorja, ki stiska zrak, in dovoda tekoče vode. Skozi del šob v notranjosti topa pršijo majhne kapljice vode, skozi drug del šob pa piha stisnjen zrak. Stisnjenemu zraku po izpihu iz šobe pade tlak, zato se ohladi. Ko se hladen zrak sreča s kapljicami vode v topu, se kapljice ohladijo in zamrznejo, tvorijo se majhna ledena zrna. Na zunanjem obodu topa je nameščena še ena vrsta šob, ki prši zelo majhne kapljice vode. Te kapljice se srečajo z ledenimi zrni, ki so nastala v notranjosti topa in tvorijo umetne snežinke.
Umetni sneg je bolj kompakten in stisnjen kot naravni, zato je bolj odporen na višje temperature. Smučarski delavci se sicer izrazu umetni sneg izogibajo in raje uporabljajo izraz tehnični sneg, saj med izdelavo ne dodajajo nobenih umetnih snovi.
