Proračunski dokumenti za leto 2019 niso bili v neskladju z ustavo, so danes sporočili z ustavnega sodišča. Očitane pomanjkljivosti glede nespoštovanja fiskalnega pravila po mnenju sodišča še ne pomenijo očitka, da se je v postopku sprejemanja proračuna ogrožalo fiskalno suverenost države.
Pravnik Andraž Teršek, ki ga DZ junija ni izvolil za ustavnega sodnika, se je obrnil na ustavno sodišče. Predlaga mu, naj ugotovi protiustavnost določb poslovnika DZ o tajnem glasovanju, razveljavi glasovanje o njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika in DZ naloži, da o njem ponovno glasuje, poroča časopis Dnevnik.
Avstrijsko ustavno sodišče je danes presodilo, da nekateri ukrepi, ki jih je vlada sprejela za preprečitev širjenja novega koronavirusa, niso v skladu z avstrijsko ustavo. Avstrijske opozicijske stranke so vlado že pozvale, naj vrne denar tistim, ki so bili kaznovani zaradi nespoštovanja teh ukrepov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru poslancem v DZ opozoril, da bo vsako odlašanje s spremembami volilne zakonodaje povečevalo nevarnost, da se bo država znašla v položaju, ko ne bo mogla izvesti verodostojnih volitev. “To bi našo državo pahnilo v ustavnopravno krizo in morda celo politični kaos. To se ne sme zgoditi,” je dejal.
Državni zbor bo na današnji seji med drugim volil novega sodnika ustavnega sodišča. Edini kandidat za to mesto je Andraž Teršek, za njegovo izvolitev pa mora na tajnem glasovanju glasovati najmanj 46 poslancev. DZ bo razrešil tudi viceguvernerja Marka Bošnjaka, ki je odstopil.
Barbara Zobec je za STA potrdila, da je odstopila od kandidature za ustavno sodnico. Kot je zapisala v izjavi, ki jo je posredovala v DZ, dobro ve, da ne bo ustavna sodnica, saj te voli politika. Takih sodnikov si politika ne želi, “sama pa tudi nikoli, za nobeno, še tako visoko ceno nisem pripravljena odstopiti od svojih načel”.
Na današnjem posvetovanju predsednika republike Boruta Pahorja s poslanskimi skupinami o kandidatih za sodnika ustavnega sodišča so poslanci izpostavili predvsem kandidaturi Andraža Terška in Barbare Zobec. Edino kandidatko podpirajo v SDS, kot sprejemljivo so jo ocenili tudi v NSi. Medtem so v LMŠ in Levici napovedali podporo Teršku.
Zahtevo za presojo ustavnosti je sicer vložil državni svet, saj da zakon posega v ustavne pravice lokalnih skupnosti in javni interes v delu, kjer pogrebno dejavnost opredeljuje kot tržno.
Tri nevladne organizacije so v torek na ustavno sodišče vložile pobudo za presojo ustavnosti določil novele prvega protikoronskega zakona, ki postavlja ostrejše pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v javnem interesu v postopkih izdaje integralnih gradbenih dovoljenj. Prepričani so, da onemogoča sodelovanje večini organizacij, poroča Večer.
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ki sta jo stara starša t.i “koroških dečkov” vložila zoper odločitev celjskega sodišča, ki v nepravdnem postopku ni ugodil njunemu predlogu za spremembo stikov z mladoletnima vnukoma. Želela sta stike tudi med vikendi, prazniki in počitnicami ter da bi ti potekali brez nadzora centra za socialno delo.
Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave, ki velja do konca septembra. Čeprav je sodba pozna, saj so bile živali iz zakonske kvote skorajda že vse odstreljene, pa pomeni, da najverjetneje ne bo možno uveljaviti novele tega zakona, katere predlog predvideva še večji odstrel.
Ustavno sodišče je zadržalo del odloka o omejitvi gibanja in vladi naložilo, da mora takoj po prejetju sklepa in nato vsaj vsakih sedem dni preverjati upravičenost ukrepov iz odloka. Ob upoštevanju strokovnih razlogov mora nato ukrepe podaljšati, spremeniti ali odpraviti, o tem pa obvestiti javnost, so sporočili iz ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče bo v četrtek začelo obravnavo pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti vladnega odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah ter prepovedi gibanja zunaj občin, so za STA potrdili na ustavnem sodišču. Pobudnika ocene ustavnosti za zdaj ne razkrivajo.
Pravnik Jurij Toplak se ne strinja s kritikami, ki so letele na poslanca SDS Žana Mahniča minuli teden zaradi njegove izjave, v kateri je ustavno sodišče in tožilce označil za mafiji, ki varujeta druga drugo. Toplak je prepričan, da poslanec sme oblasti reči, da je mafija, pri tem pa se sklicuje na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic se je ostro odzval na zapis poslanca SDS Žana Mahniča ob odločbi ustavnega sodišča o zadržanju preiskovalnih dejanj DZ zoper tožilce v zadevi Kangler. Ustavno sodišče in predsednika republike Boruta Pahorja ob zapisu o mafiji, ki ščiti mafijo, poziva k vložitvi predloga za pregon Mahniča zaradi razžalitve.
Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo tudi izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, v kolikor se nanaša na državne tožilce. Preiskovalna komisija v zadevi Kangler tako do končne odločitve ustavnega sodišča ne bo smela izvajati niti preiskovalnih dejanj, ki se nanašajo na tožilce, ne samo na sodnike.
Pobudnik referenduma o drugem tiru Vili Kovačič je danes na tožilstvo vložil ovadbo zoper ustavnega sodnika Mateja Accetta. Kot je pojasnil po vložitvi, mu očita krivično sojenje v več zadevah. Napovedal je, da bo prihodnji teden ovadbo dopolnil še z očitki glede Accettovega ravnanja pri ustavni pritožbi na izid županskih volitev v Občini Mengeš.