Na pobudo predsednika DZ Mateja Tonina se bodo opoldne vodje poslanskih skupin sestali na posvetu o sestavi delovnih teles DZ. Generalni sekretarji strank bodoče koalicije pa naj bi po tistem, ko so se predsedniki strank načeloma dogovorili, kateri stranki bo pripadlo vodenje katerega ministrstva, danes govorili tudi o mestih državnih sekretarjev.
Predsednik SMC Miro Cerar je v pismu članom sveta SMC po petkovem parafiranju protokola o sodelovanju peterice strank z Levico izrazil pričakovanje, da prihodnja koalicija že zdaj določi seznam prednostnih nalog dela prihodnje vlade in da finančno ovrednoti ukrepe v partnerskem sporazumu, česar doslej še ni opravila.
Kandidat za mandatarja in predsednik LMŠ Marjan Šarec je v pogovoru za današnjo Sobotno prilogo časnika Delo izrazil začudenje, “zakaj se dela takšna fama okoli manjšinske vlade”. Če bi bile večinske vlade tako zelo uspešne in edine porok za učinkovitost in stabilnost, marsikatere težave zdaj ne bi imeli, je opozoril.
Stranke petorčka, ki se dogovarjajo o oblikovanju manjšinske vlade, so danes v DZ vložile kandidaturo predsednika LMŠ Marjana Šarca za predsednika vlade. Pod kandidaturo je zbranih 43 podpisov poslancev LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, je ob vložitvi potrdil vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović.
Cilj SDS je sestaviti stabilno vlado, če to ni možno, je boljše, da gremo na volitve, je v pogovoru za Radio Ognjišče ponovil prvak stranke Janez Janša. Po njegovih besedah trenutno teče druga polovica “t. i. kroga obupanih”. Ob tem ne zanika možnosti, da bo Slovenija vlado dobila, “zagotovo pa ne bo dolgo trajalo, tako da nobene panike”.
Predsednik države Borut Pahor namerava po posvetu z vodji poslanskih skupin za mandatarja predlagati Janeza Janšo, a se bo z njim o tem še posvetoval. Niti Janša niti drugouvrščeni Marjan Šarec za zdaj v DZ ne uživata zadostne podpore, a slednji s petimi strankami še nadaljuje pogajanja. V ponedeljek jim bo poslal predlog koalicijske pogodbe.
Predsednik republike Borut Pahor se je po posvetih z vodji poslanskih skupin odločil, da bo pred svojo odločitvijo o kandidatu za mandatarja opravil še drugi krog posvetovanj. Ugotovil je namreč, da nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev za predsednika vlade.
Predsednik republike Borut Pahor je danes na pogovor o postopkih oblikovanja nove vlade sprejel predsednika DZ Mateja Tonina. Čeprav so se programski pogovori o koalicijah šele začeli, bo Pahor prvi krog pogovorov opravil v ponedeljek in torek. Če stališča poslanskih skupin ne bodo dovolj jasna, bo pogovore ponovil konec prihodnjega tedna.
V luči sedanje krize nemške vlade zaradi azilne politike si skorajda vsak drugi Nemec želi, da bi odstopila nemška kanclerka Angela Merkel. V javnomnenjski raziskavi inštituta za javnomnenjske raziskave YouGov se je 43 odstotkov vprašanih izreklo, da bi morala Merklova odstopiti in kanclerski položaj predati nasledniku ali naslednici.
Grški premier Aleksis Cipras je v soboto zvečer uspešno prestal glasovanje o nezaupnici v parlamentu zaradi sporazuma glede imena Makedonije, ki ga je sklenil z makedonskim kolegom Zoranom Zaevom. S tem je odprta pot za današnji podpis sporazuma, poročajo tuje tiskovne agencije.
V sodobni ameriški zgodovini se še ni zgodilo, da bi morala Bela hiša iskati ljudi, ki so pripravljeni delati v njej, toda oglasi za prazna delovna mesta na kongresnem griču, kjer iščejo konservativne uslužbence, ponovno dokazujejo, da je z Donaldom Trumpom zapihal nov veter.
Tajna služba ZDA je v torek v Beli hiši aretirala Martesa Edwardsa, ko je prišel v službo. Izkazalo se je, da je v Marylandu obtožen poskusa umora zaročenca svojega nekdanjega dekleta. Bela hiša še ni pojasnila, kakšno pogodbeno delo mu je namenila.
Nemčijo že zadnjih nekaj tednov pretresa afera okoli Urada za migracije in begunce (Bamf), ko se je izvedelo, da so v času begunske krize več kot 1100 prošenj za azil odobrili brez utemeljitve. Glede na tajno poročilo tedanjega vodje urada, o katerem so v nedeljo poročali nemški mediji, pa je nemška kanclerka Angela Merkel vedela za nepravilnosti.
Italijanski predsednik Sergio Mattarella je ekonomistu Carlu Cottarelliju podelil mandat za sestavo nove italijanske vlade. Kot je Cottarelli povedal po srečanju s predsednikom, bo oblikoval začasno vlado do predčasnih volitev, ki bodo najkasneje v začetku prihodnjega leta. Pred tem je v nedeljo Giuseppe Conte predsedniku vrnil mandat.
V Italiji je minilo že 84 dni od parlamentarnih volitev 4. marca, doslej pa v državi niso še dosegli dogovora o novi vladi, kar je že svojevrsten rekord. Od ustanovitve italijanske republike leta 1946 v Italiji še nikoli niso potrebovali toliko časa za oblikovanje nove vlade, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić je danes odstopila, potem ko so hrvaški mediji zadnje dni poročali o njeni vlogi v netransparentni pripravi zakona o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, bolj znanega kot lex Agrokor. Dalićeva sicer očitke zavrača, a ne želi biti v breme vladi.
Hrvaški premier Andrej Plenković ter podpredsednica vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić nista samo namenoma zavajala hrvaške javnosti, ko sta govorila neresnice o stanju v Agrokorju, temveč sta izkoristila svoja položaja, da bi določena skupina ljudi lahko zaslužila s krizo v Agrokorju, poroča novičarski portal index.hr.