Sončni kralj, Ludvik XIV., je vladal 72 let, od leta 1643 do leta 1715, in velja za najdlje vladajočega monarha v zgodovini. Na prestol je prišel, ko je bil star štiri leta. Je pa do leta 1661 dejansko kot prvi minister vladarske naloge opravljal kardinal Mazarin.

Ludvik XIV. je bil absolutistični vladar, znane so njegove besede “država, to sem jaz”. Znan pa je tudi po tem, da je dal zgraditi dvorec Versailles.

Tajski kralj Bhumibol Adulyadej, ki je bil okronan pod imenom Rama IX., pa je vladal od junija 1946 do oktobra 2016, ko je umrl v starosti 88 let. Njegova vladavina je torej trajala nekaj več kot 70 let.

Na tretje mesto po dolžini vladanja v zgodovini pa se že uvršča Elizabeta II., ki je kraljica postala 6. februarja 1952, ko je bila stara 25 let. Če bo še na prestolu, bo tajskega kralja po dolžini vladanja prehitela 12. junija letos.

Dolgo je vladal tudi avstrijski cesar Franc Jožef, in sicer skoraj 68 let, od leta 1848 do leta 1916. Kmalu po njegovi smrti je Avstro-Ogrska razpadla.

Elizabetina praprababica, kraljica Viktorija, je bila na prestolu 64 let, od leta 1837 do leta 1901, torej v času, ko je bil britanski imperij na vrhuncu moči.

Več kot šest desetletij je vladal tudi japonski cesar Hirohito, ki je umrl januarja 1989 v starosti 87 let in po 62 letih na prestolu.

Elizabeta je za veliko večino Britancev edini monarh, ki ga poznajo, in simbol stabilnosti v hitro spreminjajočem se svetu

Jubileja to nedeljo ne bodo posebej obeležili. Kraljica nima napovedanih nobenih javnih dogodkov, temveč se bo očetove smrti pred sedmimi desetletji spomnila na dvorcu Sandringham.

Večina slovesnosti ob platinastem jubileju bo v začetku junija, ko bodo imeli Britanci podaljšan konec tedna. Načrtovane so ulične zabave, koncerti in dnevi odprtih vrat.

Ko je leta 1952 zasedla položaj, je bila Elizabeta II. na čelu imperija z več kot 70 kolonijami. V naslednjih desetletjih so se številne med njimi osamosvojile, imperij pa se je preoblikoval v Skupnost narodov. Britanija je v tem času vstopila v EU in iz nje tudi izstopila.

Združeno kraljestvo je ustavna monarhija, vloga kralja oziroma kraljice je protokolarna, o političnih vprašanjih se javno ne izreka in svojih pogledov ne razkriva. Elizabeta II. se je teh načel vseskozi držala, tudi leta 2014, ko so se Škoti na referendumu izrekali o neodvisnosti, in nekaj let kasneje ob referendumu o brexitu.

Se pa redno tedensko srečuje s premierji. Ko je postala kraljica, je bil britanski premier Winston Churchill, sedanji premier Boris Johnson pa je že 14. britanski prvi minister, s katerim sodeluje. V tem času je sprejela tudi 13 od 14 ameriških predsednikov. Z njo se ni srečal le Lyndon Johnson.

Da je njen oče, kralj Jurij VI. umrl, je mlada princesa Elizabeta 6. februarja 1952 izvedela, ko je bila z možem Philipom na potovanju po Afriki. Njeno življenje se je v trenutku spremenilo, vrnila se je iz Kenije in si za vladarsko ime izbrala ime Elizabeta II.

Zaradi žalovanja so jo slovesno okronali šele 2. junija 1953 v Westminstrski opatiji. To je bil prvi takšen obred, ki so si ga ljudje lahko ogledali po televiziji.

Elizabeta je bila sicer ob rojstvu 21. aprila 1926 tretja v vrsti za britanski prestol, za stricem Edwardom in očetom. A Edward se je leta 1936 le nekaj mesecev po kronanju odpovedal položaju in prestol je zasedel njegov brat, Elizabetin oče Albert, ki je postal kralj Jurij VI.

Šele takrat so začeli bodočo kraljico pripravljati na njeno vlogo in med drugo svetovno vojno je skupaj z očetom in materjo že bodrila Britance ter sodelovala v ženskih teritorialnih enotah vojske.

Philip Mountbatten, s katerim sta bila poročena 73 let, je bil ljubezen njenega življenja. Vanj se je zagledala že kot trinajstletno dekle in čeprav njen oče nad izbiro ni bil najbolj navdušen, sta se leta 1947 poročila.

Ob zlati obletnici poroke je kraljica dejala, da je bil Philip vsa ta leta njena moč in opora. Vojvoda Edinburški se je moral, ko je njegova žena postala kraljica, odpovedati obetavni karieri v mornarici. Si je pa kasneje predvsem prizadeval za modernizacijo monarhije.

V zakonu so se jima rodili štirje otroci, dva, Charles in Anne, preden je zasedla prestol, medtem ko sta se Andrew in Edward rodila v Buckinghamski palači.

Elizabeta II. je vseskozi veljala za moralno avtoriteto, nikoli je niso povezovali z aferami. To pa ne veljalo za njene najbližje, od sestre Margaret do otrok.

Leto 1992, ko so razpadli zakoni treh od štirih njenih otrok, poleg tega je v gradu Windsor izbruhnil požar, je označila kar za annus horribilis, grozno leto. Pri ločitvah ni šlo brez javnega pranja umazanega perila, zlasti v primeru prestolonaslednika princa Charlesa in Diane. Ob tragični smrti slednje leta 1997 pa je bila tudi kraljica deležna kritik, češ da se ni odzvala dovolj sočutno.

Tudi leto 2021 za kraljico ni bilo lahko. Posloviti se je morala od Philipa, ki je umrl le nekaj tednov pred 100. rojstnim dnevom, sin Andrew pa se je soočil z obtožbami zaradi spolnega nadlegovanja. Sama pa je imela nekaj zdravstvenih težav, zaradi katerih je morala odpovedati udeležbo na več dogodkih.

A Elizabeta II. kljub visoki starosti – aprila bo napolnila 96 let – vztraja pri opravljanju dolžnosti. V preteklosti je vsako leto sodelovala tudi na 400 uradnih dogodkih. V zadnjih letih pa so del njenih dolžnosti vendarle prevzeli drugi člani kraljeve družine, predvsem prestolonaslednik princ Charles in njegov sin William. Prav slednji velja za novo upanje za monarhijo.

Elizabeta II. je ves čas svoje vladavine, z izjemo zadnjih nekaj let, veliko potovala. Že kmalu po kronanju sta z vojvodo Edinburškim odšla na šestmesečno potovanje okoli sveta, sledile so še mnoge poti. Skupno naj bi obiskala 110 držav na vseh celinah, številne tudi večkrat. V Kanadi je bila več kot 20-krat, le malo manjkrat je obiskala Avstralijo. Oktobra 2008 je obiskala tudi Slovenijo.

Poleg potovanj jo razveseljujejo konji in psi, valižanski korgiji. Prvo psičko je dobila, ko je bila najstnica, nato jo je do leta 2018 spremljalo več kot 30 njenih potomcev.

Elizabeta II. je leta 2012 postala drugi monarh v britanski zgodovini, za praprababico kraljico Viktorijo, ki je praznoval diamantni jubilej. Leta 2015 je Viktorijo po dolžini vladanja prehitela, zdaj bo kot prva obeležila platinasti jubilej.

Že pred leti je dala vedeti, da ne namerava abdicirati. Leta 1952 je začela služiti narodu in to namerava početi do konca.