Slavje, na katerem pričakujejo kakšnih 150 ljudi, bosta gostila njegov starejši sin Michael in njegova žena Catherine Zeta-Jone, prav tako igralca. Po nareku zdravnikov se mora Douglas vzdržati alkohola, vendar mu je kardiolog obljubil, da si bo ob svoji 100-letnici, če jo bo dočakal, lahko privoščil kozarec vodke.

To po poročanju portalov, posvečenih slavnim osebnostim, namerava tudi storiti, a obenem pravi: “Moja edina naloga je, da ostanem zdrav in spočit, da se bom lahko prikazal in bom očarljiv.”

Kot eden zadnjih igralcev hollywoodske zlate dobe je Douglas, rojen v New Yorku v družini ruskih priseljencev, preživel helikoptersko nesrečo, kap, operacijo srca, družinsko tragedijo, v kateri je zaradi predoziranja z alkoholom in drogami izgubil sina, ter rane v drugi svetovni vojni.

Na filmskem platnu je znan po dramah, vesternih in vojnih filmih. Specializirana revija The Hollywood Reporter je med deset filmov, v katerih je nastopil in si jih je vredno ogledati, uvrstila Šampiona (1949), ki mu je prinesel mednarodno slavo in prvo nominacijo za oskarja ter filme Fant s trobento (1950), Ace in the Hole (1951), Detektivska zgodba (1951) in Mesto iluzij (1952), za katerega je dobil drugo nominacijo za igralskega oskarja.

Za nadaljnjih pet njegovih najboljših filmov je opredelila 2000 milj pod morjem (1954) po istoimenski knjigi Julesa Verna, Slo po življenju (1956), ki mu je prinesla tretjo nominacijo za igralskega oskarja, Steze slave (1957) legendarnega Stanleyja Kubricka, Spartaka (1960) in klasični vestern Osamljeni so hrabri (1962).

Prestižnega kipca za najboljšo vlogo ni nikoli dobil, pač pa je leta 1996 prejel častnega oskarja za 50 let delovanja v filmski sredini. Ukvarjal se je tudi z režijo in producentstvom, skupaj z drugo ženo pa se je posvečal tudi filantropiji.